SL/Prabhupada 1065 - Najprej moramo spoznati, da se razlikujemo od materialnega telesa



660219-20 - Lecture BG Introduction - New York

Naša onesnaženost z materijo se imenuje pogojeno stanje. Pogojeno stanje. Lažni ego, lažna zavest... Lažna zavest se kaže v miselnosti, da smo proizvod materialne narave. Takšna miselnost se imenuje lažni ego. Celotno materialno delovanje, yasyātma-buddhiḥ kuṇape tri-dhātuke (SB 10.84.13). Yasyātma-buddhiḥ kuṇape tri-dhātuke. Kdor je povsem prevzet s telesnim pojmovanjem življenja. Gospod je Bhagavad-gīto izgovoril zato, ker je bilo Arjunovo pojmovanje samega sebe na telesni ravni. Telesnega pojmovanja življenja bi se morali znebiti. To je prva dolžnost transcendentalista, ki želi doseči osvoboditev. Najprej pa mora spoznati, da se razlikuje od materialnega telesa. Ko se osvobodimo materialne zavesti, se to imenuje mukti. Mukti ali osvoboditev pomeni, da nimamo več materialne zavesti. Śrīmad-Bhāgavatam pravi, da je definicija osvoboditve: muktir hitvānyathā rūpaṁ svarūpeṇa vyavasthitiḥ (SB 2.10.6). Svarūpeṇa vyavasthitiḥ. Mukti pomeni osvoboditi se nečiste, materialne zavesti in razviti čisto zavest. Namen vseh navodil Bhagavad-gīte je, da obudijo to čisto zavest. Na koncu navodil, ki jih je podal v Bhagavad-gīti, Kṛṣṇa sprašuje Arjuno, če je njegova zavest zdaj čista. Če je njegova zavest čista. Imeti čisto zavest pomeni delovati po Gospodovih navodilih. To je čista zavest. To je bistvo čiste zavesti. Zavest že imamo. Ker pa smo sestavni delci, se lahko zgodi, da pridemo pod vpliv različnih stanj materialne narave. Gospod pa je Vsevišnji, zato nikoli ne pride pod njihov vpliv. To je razlika med Vsevišnjim Gospodom in...

Kaj pa je zavest? To je zavedanje "Jaz sem." In kdo je ta "jaz"? Človeku z nečisto zavestjo "jaz sem" pomeni: "Jaz sem gospodar vsega kar me obdaja." To je nečista zavest. In "Jaz sem uživalec." Celotni materialni svet obstaja zato, ker vsako živo bitje misli, da je gospodar in stvarnik materialnega sveta. Za takšno zavest sta značilni dve pojmovanji. Prva je "Jaz sem stvarnik" in druga je "Jaz sem uživalec". Stvarnik in uživalec je v resnici Vsevišnji Gospod. Živa bitja kot sestavni delci Vsevišnjega Gospoda niso niti stvarniki niti uživalci, ampak so Njegovi služabniki. To lahko ponazorimo s primerom stroja. Strojni deli služijo celotnemu stroju. Ali s primerom našega telesa. Naše telo ima roke, noge, oči itn. in vsi deli telesa delujejo. Vendar pa ti telesni deli niso uživalci. Želodec je uživalec. Z nogami hodimo. Z rokami zbiramo stvari in kuhamo. In z zobmi žvečimo. Tako vsi deli telesa delujejo za zadovoljstvo želodca. Želodec je namreč glavni organ v telesu, zato dobi vso hrano. Prāṇopahārāc ca yathendriyāṇām (SB 4.31.14). Na primer, drevo zeleni, če zalivamo korenine. Mi pa smo zdravi... Telesni deli - roke, noge, oči, ušesa, prsti - so zdravi, če delajo za želodec. Podobno je Gospod, vrhovno živo bitje, tisti, ki je uživalec. Gospod je uživalec in stvarnik. Mi, živa bitja, pa smo proizvod energije Vsevišnjega Gospoda in smo Mu podrejeni. Naša naloga je da Ga zadovoljimo in Mu služimo. To nam bo prineslo korist. Za primer vzemimo hrano, ki jo držijo prsti. Če bi prsti razmišljali "Zakaj bi morali hrano dati želodcu? Mi sami želimo uživati v njej," to ne bi bilo pravilno, kajti prsti sami so nezmožni uživati. Če prsti želijo uživati v hrani, jo morajo dati želodcu.