SL/Prabhupada 1071 - Če se družimo z Gospodom in Mu služimo, tudi mi postanemo srečni
660219-20 - Lecture BG Introduction - New York
Ko govorimo o Kṛṣṇi, moramo vedeti, da to ni sektaško ime. Ime "Kṛṣṇa" pomeni najvišje zadovoljstvo. Potrjeno je, da je Vsevišnji Gospod vir oziroma zakladnica vsega zadovoljstva. Vsi hrepenimo po zadovoljstvu. Ānandamayo 'bhyāsāt (Vedānta-sūtra 1.1.12). Živa bitja smo popolnoma zavestna, tako kot je zavesten Gospod, in zato si želimo sreče. Sreče. Gospod je zmeraj srečen in če se družimo z Njim in Mu služimo, tudi mi postanemo srečni. Gospod sestopi v ta smrtni svet, da bi v Vṛndāvani razodel svoje zabave, ki so polne sreče. Ko je bil Gospod Śrī Kṛṣṇa prisoten v Vṛndāvani, so bile njegove zabave - s prijatelji pastrički, s prijateljicami dekleti, z ostalimi prebivalci Vṛndāvane in Njegovo delo kravjega pastirja v otroštvu - vse te zabave Gospoda Kṛṣṇe so bile polne sreče. Cela Vṛndāvana, vsi prebivalci Vṛndāvane so hrepeneli po Njem. Živeli so samo za Kṛṣṇo. Gospod Kṛṣṇa je celo prepovedal Svojemu očetu, Nandi Mahārāju, čaščenje polboga Indre, saj je želel ljudem pokazati, da jim ni treba častiti polbogov. Dovolj je če častimo Vsevišnjo Božansko Osebnost. Kajti končni cilj življenja je vrniti se v prebivališče Vsevišnjega Gospoda. Prebivališče Gospoda Kṛṣṇe je opisano v šestem verzu petnajstega poglavja Bhagavad-gīte:
- na tad bhāsayate sūryo
- na śaśāṅko na pāvakaḥ
- yad gatvā na nivartante
- tad dhāma paramaṁ mama
- (BG 15.6)
Ta verz opisuje večno nebo. Trenutno imamo materialno razumevanje neba. Ko torej govorimo o nebu si ga predstavljamo s soncem, luno, zvezdami in podobno. Gospod pa pravi, da v večnem nebu sonce ni potrebno. Na tad bhāsayate sūryo na śaśāṅko na pāvakaḥ (BG 15.6). V tem večnem nebu tudi luna ni potrebna. Na pāvakaḥ pomeni, da za razsvetljavo nista potrebna ne ogenj in ne elektrika, kajti duhovno nebo razsvetljuje brahmajyoti. Brahmajyoti, yasya prabhā (BS 5.40) - sijaj, ki se širi iz vrhovnega prebivališča. Dandanes ko ljudje poskušajo doseči druge planete, prebivališča Vsevišnjega Gospoda ni zelo težko razumeti. Prebivališče Vsevišnjega Gospoda je v duhovnem nebu in se imenuje Goloka. Čudovito je opisano v Brahmā-saṁhiti: goloka eva nivasaty akhilātma-bhūtaḥ (BS 5.37). Čeprav je Gospod večno v svojem prebivališču Goloki, je kljub temu akhilātma-bhūtaḥ. Lahko Ga dosežemo tudi iz tega sveta. Da bi nam to omogočil, Gospod pride v Svoji dejanski podobi, sac-cid-ānanda-vigraha (BS 5.1), tako, da si nam tega kakšen je videti, ne bi bilo treba domišljati.