SL/Prabhupada 0771 - Bhakta ne more imeti enakega okusa za materialne užitke ali duhovne užitke
Lecture on SB 1.5.12-13 -- New Vrindaban, June 11, 1969
Tu Vyāsadeva razpravlja o različnih vrstah književnosti. Pojasnil je torej, da kakršnakoli književnost - pa naj bo iz retoričnega ali poetičnega, metaforičnega, gramatičnega vidika še tako dobra - neuporabna, če v njej ni podatkov o Absolutni Resnici, in za tako književnost se ne bo zanimala nobena sveta oseba. Opustijo jo. Prav tako kot labodi ne morejo uživati na mestih, kjer lahko uživajo vrane. Obstaja namreč razlika med vranami in labodi, razlike so prisotne celo v ptičjem kraljestvu oziroma celo v kraljestvu živali... Vedno jih boste našli. Različne vrste ptic in zveri živijo skupaj. Podobno imajo tisti, ki so svete osebe, tisti, ki so Kṛṣṇe zavestne osebe, drugačen okus od oseb, ki so prav takšni kot vrane. Vrane zanimajo stvari, ki... Carvita-carvaṇānām (SB 7.5.30). Prahlāda Mahārāja pravi: "Žvečijo že prežvečeno." Če je nekaj že prežvečeno in to nekdo želi poskusiti: "Naj vidim. Kakšen okus ima to?" gre za nesmiselno dejanje.
Ta materialni svet torej temelji na sistemu žvečenja že prežvečenega. Prav kot človek, ki je sklenil zelo dober posel, zbral denar in se predal čutnemu zadovoljstvu. Toda to ga ni zadovoljilo. Kljub temu pa bo svoje sinove in vnuke spodbujal k istemu poslu. Občutil je, da: "Na tak način življenje ni preveč zadovoljujoče. Samega sebe nisem zadovoljil, zakaj torej vključujem svoje sinove in vnuke v isti posel; žvečim prežvečeno?" A ker nimajo nobenih boljših informacij... Na te viduḥ svārtha-gatiṁ hi viṣṇuṁ durāśayā ye bahir-artha-māninaḥ (SB 7.5.31). Prahlāda Mahārāja je svetoval svojemu ateističnemu očetu. Dejal je... Ko ga je oče vprašal: "Moj dragi fant, kje si dobil vse te ideje?" Bil je namreč čisti bhakta, oče pa čisti ateist. Dejal je: "Tega stanja se ne da doseči brez milosti čistega bhakte."
Naiṣāṁ matis tāvad urukramāṅghrim (SB 7.5.32). Urukramāṅghrim, aṅghri. Aṅghri pomeni lotosova stopala. Nihče se ne more zanimati za lotosova stopala Vsevišnje Božanske Osebnosti, če... Zanimati se za lotosova stopala Vsevišnje Božanske Osebnosti namreč pomeni postati osvobojen. Anartha-apagamaḥ yad-arthaḥ (SB 7.5.32). Anartha. Anartha pomeni nepotrebno. Ustvarjamo nepotrebne življenjske potrebe in se zapletamo. To je materialno življenje. Kdor pa postane zavesten Kṛṣṇe, kdor se zanima za Kṛṣṇo, postane zgrožen: "Kje je tu smisel?" Prav kot naši brahmacārīji, naši bhakte, lahko ležijo zgolj na tleh. Ne potrebujejo nikakršnega lepega ležišča ali blazine. Njihovo življenje je namreč oblikovano tako, da si mislijo: "Torej, moram se spočiti. To lahko naredim na tak ali pa drugačen način, zakaj bi si belil glavo s tem?" Da. To je znak napredka v zavesti Kṛṣṇe. Zavest Kṛṣṇe pomeni bhaktiḥ pareśānubhavo viraktir anyatra syāt (SB 11.2.42). Tisti, ki nimajo okusa zavesti Kṛṣṇe, poskušajo biti srečni z nepotrebnim povečevanjem materialnih potreb, saj ne poznajo drugih možnosti. Toda takoj, ko se vključijo v predano služenje Kṛṣṇi, pareśānubhūti, užijejo nekaj transcendentalnega užitka in posledično ta nesmiselni užitek postane nepomemben.
To je test. Bhakta se ne more enako zanimati tako za materialni užitek kot za transcendentalni užitek. Ne. Virakti. Bhagavad-gītā pravi tudi, da paraṁ dṛṣṭvā nivartate (BG 2.59). Tudi v bolnišnici je bolna oseba prisiljena, da ne sprejme določene vrste hrane. Želi si jo. Želi si vzeti tisto vrsto hrane. Prav kot bolnik s tifusom, nekdo, ki trpi zaradi tifusa. Zdravnik reče, da: "Ne smeš jesti kakršnekoli trdne hrane. Lahko vzameš malo tekoče hrane." Ima pa željo po trdni hrani. "Oh, zdravnik mi je naročil, naj ne vzamem take hrane. V redu, kaj lahko storim?" Vendar ga je popadla želja po njej. Bhakte pa ni treba prisiliti - ko mu torej zdravnik naroči, "Ne počni tega," to avtomatično uboga. Zakaj? Paraṁ dṛṣṭvā nivartate: videl oziroma okusil je nekaj boljšega, zaradi česar ne želi nič več sprejemati tega gnusnega okusa. To je bhaktiḥ pareśānu... To pomeni, da ko nas te gnusne stvari začnejo odbijati, vemo, da napredujemo v zavesti Kṛṣṇe. Test lahko izvedete sami. Nikogar ni potrebno spraševati, "Ali menite, da povečujem svojo zavest Kṛṣṇe," vendar lahko to sami razumete. Na enak način kot v naslednjem primeru: če ste lačni in če jeste, med hranjenjem veste, koliko lakote je potešene, koliko moči čutite, koliko čutite užitka. Nikogar ni potrebno spraševati po tem. Na podoben način je pokazatelj, da je nekdo povečal svojo zavest Kṛṣṇe, njegova nezainteresiranost za vse materialne užitke. To je test.