SL/Prabhupada 0512 - Tisti, ki so se predali materialni naravi, oni morajo trpeti
Lecture on BG 2.25 -- London, August 28, 1973
- yasyātma-buddhiḥ kuṇape tri-dhātuke
- sva-dhīḥ kalatrādiṣu bhauma ijya-dhīḥ
- yat-tīrtha-buddhiḥ salile na karhicij
- janeṣv abhijñeṣu sa eva go-kharaḥ
- (SB 10.84.13)
Go-kharaḥ. Go-kharaḥ pomeni osli in krave.
Torej ta civilizacija, moderna civilizacija, ki nima informacij o duši, je trop živali, to je vse. Zato jim je vseeno, kakšen bo rezultat njihovih dejavnosti, ne brigajo se za pobožne in zlobne dejavnosti. Vzamejo vse ... To je asurska civilizacija. Pravṛttiṁ ca nivṛttiṁ ca na vidur āsura-janāḥ (BG 16.7). Āsura-jana pomeni te bedaki ali asure, ateisti, bedaki, ne poznajo pravṛtti in nivṛtti. Pravṛtti pomeni, za katero zadevo bi se morali zanimati, to se imenuje pravṛtti. In nivṛtti pomeni, za kaj se ne bi smeli zanimati, ali pa se bomo temu skušali odpovedati. Asura-jana, ne vedo. Tako kot imamo nagnjenost do pravrtti loke vyavāya āmiṣa mada-sevā nityasya jantuḥ. Vsako živo bitje ima materialno ... Obstajata dve naravi, duhovna in materialna. Materialno - nagnjenje k seksu in uživanju mesa - āmiṣa, āmiṣa pomeni jesti meso, ribe. Temu se reče āmiṣa. Nevegetarijansko pomeni nirāmiṣa. Torej āmiṣa in mada in vyavāya. Vyavāya pomeni seks. Loke vyavāya āmiṣa mada-sevā. Težnja po seksu, uživanje mesa, rib, jajc in pitje vina. Mada. Mada pomeni alkohol. Nityasya jantuḥ. Jantu. Nekdo, ki je v materialnem svetu, ga imenujejo jantu. Jantu pomeni žival. Čeprav je živo bitje, se ne imenuje jīva duša. Imenuje se jantu. Jantur dehopapattaye (SB 3.31.1)). Jantu. To materialno telo se razvija za jantu, žival. Kdor je brez duhovnega znanja, se imenuje jantu ali žival. To je odredba šaster. Jantur dehopapattaye. Kdo dobi to materialno telo? Jantu, žival. Torej, dokler bomo nenehno dobivali in spreminjali to materialno telo, ostajamo jantu, živali. Kleśada āsa dehaḥ. Jantu, žival, lahko prenaša, ali pa je prisiljena prenašati. Tako kot bik, ki je privezan na voz in ga bičajo. Prenašati mora. Ne more se izvleči iz tega. Podobno, ko jih odpeljejo v klavnico, da jih ubijejo, morajo prenašati. Ni drugega načina. Temu se reče jantu.
Torej tisti, ki so se predali materialni naravi, morajo trpeti. Trpeti morajo. Izhoda ni. To telo ste sprejeli. Morate trpeti. Kleśada āsa dehaḥ. To materialno telo pomeni trpljenje. Torej tega ne vedo. Delajo toliko dogovorov in načrtujejo, kako bodo srečni, kako bodo mirni in brez bednih razmer, toda neumneži, ne vedo, da dokler imaš to materialno telo, bodisi telo kralja bodisi telo mravlje - moraš trpeti. Tega ne vedo. Zato Kṛṣṇa tukaj pravi, da moraš poskrbeti za dušo. Tasmād evam. Tasmād evaṁ viditvā (BG 2.25). Samo poskusite razumeti, kako pomembna je duša. Ni vam treba žalovati za tem telesom. To je že urejeno. Toliko trpljenja, toliko užitkov, boš dobil. Čeprav telo, materialno telo ... Ker materialno telo je ustvarjeno v skladu s tremi gunami. Kāraṇaṁ guṇa-saṅgo 'sya sad-asad-janma-yoniṣu (BG 13.22).