SL/Prabhupada 0571 - Ne bi smeli ostati v družinskem življenju - to je Vedska kultura



Press Interview -- December 30, 1968, Los Angeles

Novinar: Zdaj, ko ... Ali greste na ta inštitut za določeno obdobje?

Prabhupada: Ni določenega obdobja.Ne. Ampak recimo, jaz sem bil usposobljen, moj oče je bil iz te vrste ...

Novinar: Oh, tvoj oče ...

Prabhupāda: O da. Oče me je treniral že od otroštva, ja. In potem sem leta 1922 spoznal svojega duhovnega učitelja in bil iniciiran v ... Na splošno sem imel ozadje, saj kot sem vam rekel, 80, 90 odstotkov ljudi je zavestnih Krišne že v družini. Vidiš? Tako smo bili trenirani že od začetka našega življenja. Uradno sem seveda leta 1933 sprejel svojega duhovnega učitelja. Ko sem srečal duhovnega učitelja sem to idejo hitro sprejel, saj sem sem jo razvil že v preteklosti.

Novinar: Vidim, vidim. Torej ste v določenem smislu od leta 1933 to besedo širili sami.

Prabhupada: Ne. Širim jo kot misijonar od tisoč devetsto ..., praktično od '59.ega leta

Novinar: '59 ega, vidim. Kaj ste počeli do tistega časa ...

Prabhupāda: Imel sem družino. Ukvarjal sem se z medicino. Prej sem bil vodja v velikem kemičnem podjetju. Vendar sem gojil to znanje, čeprav sem bil poročen. Objavljal sem to revijo Nazaj k Bogu ...

Novinar: Torej ste jo objavljali ...

Prabhupāda: V Indiji.

Novinar: O, vidim.

Prabhupāda: Da, začel sem leta 1947 po naročilu svojega duhovnega učitelja. Vse kar sem zaslužil sem porabil za izdajanje te revije Nobenega. Zaslužka nisem imel z njo, samo delil sem jo. Tako da se s tem že dolgo ukvarjam. Ampak pravzaprav po odpovedi vseh povezav z družino to delo opravljam od leta 1959.

Novinar: Imate otroke?

Prabhupāda: O da, imam odrasle fante.

Novinar: Pravkar ste jih zapustili?

Prabhupada: Da. Imam svojo ženo, svoje vnuke, vse, vendar nimam nobene povezave z njimi. Delajo po svoje. Moja žena je zaupana starejšim sinovom. Da.

Novinar: No, je to ...? Mislim, da to težko razumem, odpovedati se svoji družini in samo reči: "Se vidimo pozneje."

Prabhupada: Da, da, to je vedska uredba. Vsi bi se morali odpovedati družinski zvezi v določeni starosti, po 50. letu. Ne bi smeli ostati v družinskem življenju. To je vedska kultura. Na pa da je nekdo v družinskem življenju vse do smrti. To ni dobro.

Novinar: Lahko to razložite.

Prabhupāda: Najprej je fant usposobljen kot brahmacārī, to je duhovno življenje. Nato mu svetujejo, naj ne vstopa v družinsko življenje. Če pa ne more nadzorovati svojega spolnega življenja, mu je dovoljeno: "V redu. Poroči se." Potem ostane v družinskem življenju. Torej se poroči pri 24 ali 25 letih. 25 let, naj uživa v spolnem življenju. Vmes dobi nekaj otrok,ki potem odrastejo. Tako pri 50 letih mož in žena odideta od doma in potujejta po vseh romarskih krajih samo zato, da jih odvrnejo od družinske naklonjenosti. Na ta način, ko je moški nekoliko bolj napreden, potem vpraša svojo ženo "Ti poskrbi za družino odrasli sinovi bodo poskrbeli zate. Jaz bom vzel sannyāso. " Tako postane sam in pridiga znanje, ki ga je pridobil. To je vedska civilizacija. Saj ne, da bi moški moral ostati v družinskem življenju od rojstva do smrti. Ne. V budizmu je tudi obvezno regulativno načelo, da mora budist postati sannyāsī vsaj za deset let. Da. Ker je celotna ideja, kako doseči duhovno popolnost. Če torej ostane obremenjen v družinskem življenju ne more doseči duhovnega napredka. Če pa je tudi cela družina zavestna Krišne potem je koristno. Toda to je zelo redko. Ker je mož morda zavesten Krišne, žena pa morda ni. Toda ta kultura je bila tako prijetna, da so vsi ostali zavestni Krišne.