SL/Prabhupada 0628 - Mi ne prejemo besed, kot so "morda" ali " mogoče", ne, mi sprejemamo samo dejstva



Lecture on BG 2.13 -- Pittsburgh, September 8, 1972

Tu Krišna torej izgovori popolno znanje:

dehino 'smin yathā dehe
kaumāraṁ yauvanaṁ jarā
tathā dehāntara-prāptir
dhīras tatra na muhyati
(BG 2.13)

Dehinaḥ, telo žive duše se spreminja. Podobno je tudi po smrti, po tako imenovani smrti ... Smrti namreč ni. Po prenehanju delovanja tega grobega telesa je duša prenesena v drugo grobo telo. To izvemo iz Bhagavad-gīte. In če to izjavo sprejmemo kot dejstvo, se naše duhovno življenje nemudoma začne. Brez tega razumevanja ne moremo razumeti duhovnosti. Vse je nejasno, preprosto miselno ugibanje, "mogoče", "morda". Tovrstne teorije zasnujejo tako imenovani znanstveniki in filozofi. Mi pa ne sprejemamo stvari kot "morda", "mogoče". Ne. Sprejemamo dejstva. Ne gre za vprašanje vere; gre za vprašanje dejstev. To je dejstvo.

Kako torej duša prehaja? Če bi po tem življenju dobil boljšo obliko življenja, bi bilo to lepo. Kaj pa, če bom dobil nižjo obliko, v kakšnih pogojih bom potem živel? Recimo, da boste v naslednjem življenju dobil življenje mačke, psa ali krave. Predpostavimo, da se boste ponovno rodili v Ameriki. Če boste zamenjali svoje telo, se bodo popolnoma spremenile tudi okoliščine. Kot človeka vas država varuje, takoj, ko bi dobil drugačno obliko življenja, pa naj bo to drevo ali žival, pa bi bili obravnavani drugače. Žival gre v klavnico; drevesa so posekana. Ne morejo se upreti. Tako je torej z okoliščinami v materialnemu življenju. Včasih naletimo na boljše, včasih pa na slabše življenjske okoliščine. Ni garancije. Vse je odvisno od našega delovanja. To je praktično. Prav tako kot v tem življenju: če se izobrazite, je vaša prihodnost svetla. Če pa niste izobraženi, vaša prihodnost ne prinaša nič lepega. Podobno se lahko v tej človeški obliki življenja rešimo ponavljajočega rojstva in umiranja. In to je edini namen človeške življenjske oblike, izvedeti, kako ubežati sledečim materialnim okoliščinam: rojstvu, smrti, starosti in bolezni. Lahko se rešimo. In ta rešitev je zavest Krišne. V hipu, ko postanemo zavestni Krišne... Zavest Krišne pomeni Krišno, Vsevišnjega, Njega, Gospoda, Boga. Smo Krišnov del. To je zavest Krišne. Preprosto razumeti... Tako, kot razumete vašega očeta, brate in vas same. Ste očetovi sinovi. Tega ni težko razumeti. Tako kot oče vzdržuje vso družino, tudi Krišna, Vsevišnji Gospod, ali Bog, ki ima nepreštevno število sinov, živih bitij, vzdržuje vse, celotno družino. V čem je tu težava? Naslednja dolžnost je pridobiti razvito zavest. Prav tako kot dober sin čuti: "Oče je naredil toliko dobrega zame. To mu moram nekako povrniti ali se vsaj zavedati, kaj vse je oče naredil zame," ta občutek se imenuje zavest Kṛṣṇe.