SL/Prabhupada 0635 - Duša je v vsakem živem bitju, celo v mravlji



Lecture on BG 2.30 -- London, August 31, 1973

Bhakta: Prevod: "O, potomec Bharate, tisti, ki prebiva v telesu, je večen in ne more biti nikoli ubit. Zato ti ni potrebno žalovati za nobenim bitjem." Prabhupāda: Dehī nityam avadhyo 'yaṁ dehe sarvasya bhārata. Dehe, dehe pomeni telo, znotraj telesa. Ta tema se je začela z dehino 'smin yathā dehe kaumāraṁ yauvanaṁ jarā (BG 2.13). Deha, dehī. Dehī pomeni tisti, ki ima telo. Tako kot guṇī. Āsthate in prata. (?) Slovnično. Guṇa, v, deha, v, v prata. (?) Dehin śabda. Nominativno stanje dehin śabda je dehī. Dehī nityam, večna. Krišna nam je to razložil na toliko različnih načinov. Nityam, večna. Neuničljiva, nespremenljiva. Ne rodi se, ne umre, vedno, neprestano je enaka. Na hanyate hanyamāne śarīre (BG 2.20). Tako nam je ponovno povedano, da je nityam, večna. Avadhya, nihče je ne more ubiti. Nahaja se v telesu. Toda dehe sarvasya bhārata. To je zelo pomembno. Ne drži, da se duša nahaja samo v človeškem telesu, v ostalih pa ne. To je zlobnost. Sarvasya. Nahaja se v vsakem telesu. Celo v mravlji, celo v slonu, celo v ogromnem banjanovcu ali znotraj mikroba. Sarvasya. Duša je tam. Toda nekateri nespoštljivo pravijo, da živali nimajo duše. To ne drži. Kako lahko trdijo, da živali nimajo duše? Vsi jo imajo. To je verodostojna trditev Krišne: sarvasya. In na drugem mestu Krišna pravi sarva-yoniṣu kaunteya sambhavanti mūrtayaḥ yāḥ: (BG 14.4) V vseh mnogih 8.400.000 različnih življenjskih oblikah tāsāṁ mahad yonir brahma. Mahad yonir. Je njihov izvor telesa materialna narava. Ahaṁ bīja-pradaḥ pitā: "Sem oče, ki daje seme." Tako kot brez očeta in matere ni potomcev; oče je torej Krišna, mati pa materialna narava ali duhovna narava.

Obstajata dve naravi. To je razloženo v sedmem verzu. Materialna narava in duhovna narava. Oziroma superiorna narava in inferiorna narava. Prav tako kot so v našem telesu inferiorni deli in superiorni deli. Gre za isto telo. Vseeno pa obstajajo različni deli telesa. Nekateri od njih veljajo za manjvredne, drugi pa za večvredne. Celo pri dveh rokah. Glede na Vedsko civilizacijo je desna roka superiorna, leva roka pa inferiorna. Ko želite nekomu nekaj dati, morate to storiti z desno roko. Če mu to izročite z levo roko, gre za žalitev. Obe roki sta potrebni. Zakaj je torej ena roka večvredna, druga pa...? Sprejeti moramo torej Vedsko odredbo. Čeprav imata torej obe naravi, duhovna narava in materialna narava, isti izvor, Absolutno Resnico... Janmādy asya yataḥ (SB 1.1.1). Vse izvira iz Njega. Je še vedno ena izmed njiju inferiorna narava in druga superiorna narava. Kakšna pa je razlika med manjvredno in večvredno? V manjvredni naravi materialne narave je zavestnost Boga praktično nična. Tisti, ki so v guni vrline, imajo malo zavesti o Bogu. In tisti, ki so pod guno strasti, jo imajo manj; in tisti, ki so pod vplivom gune nevednosti sploh niso zavestni Boga. Popolnoma nič. Gre torej za različne stopnje.