SL/Prabhupada 0769 - Vajšnava je zelo srečen, saj je v neposrednem odnosu s Krišno



Lecture on SB 6.1.6-7 -- Honolulu, June 8, 1975

Parīkṣit Mahārāja je Vaiṣṇava. Vaiṣṇava pomeni bhakta. Tovrstno trpljenje človeških bitij ga je torej žalostilo. To je narava Vaiṣṇave. Vaiṣṇava je zelo srečen, ker je v neposredni povezavi s Kṛṣṇo. Zase nima nikakršnih pritožb, saj je Vaiṣṇava zadovoljen s tem, da preprosto služi Kṛṣṇi. To je vse. Ničesar ne želi.

To nas konec koncev uči Caitanya Mahāprabhu. Caitanya Mahāprabhu pravi: na dhanaṁ na janaṁ na sundarīṁ kavitāṁ vā jagad-īśa kāmaye (CC Antya 20.29, Śikṣāṣṭaka 4). Dhanam pomeni bogastvo in janam pomeni veliko privržencev ali družinskih članov, imeti veliko družino, veliko tovarno. Obstaja veliko poslovnežev, ki vodijo velike tovarne in katerih ukazom sledi na tisoče ljudi. Tudi to je bogastvo. In imeti veliko denarja, to je tudi bogastvo. Dhanaṁ janam. In še ena vrsta bogastva: imeti zelo dobro ženo, lepo, ubogljivo, zelo ustrežljivo. To so torej materialne potrebe. Ljudje običajno težijo k tem trem stvarem: bogastvu, velikemu številu privržencev in dobri ženi doma. Toda Caitanya Mahāprabhu pravi, na dhanam: "Ne želim denarja." Ravno nasprotno. Vsi želijo denar. On pa pravi: "Ne, ne želim denarja." Na dhanaṁ na janam: "Ne želim veliko ljudi za Moje privržence." Samo poglejte, ravno nasprotno. Vsi si to želijo. Politiki, yogīji, svāmīji, vsi si želijo: "Naj bo na stotine in tisoče mojih privržencev." Caitanya Mahāprabhu pa pravi: "Ne, ne želim tega." Na dhanaṁ na janaṁ na sundarīṁ kavitāṁ vā jagad-īśa kāmaye (CC Antya 20.29, Śikṣāṣṭaka 4). "Niti si ne želim zelo dobre, lepe, ubogljive žene." Kaj Si potem želiš? Mama janmani janmanīśvare bhavatād bhaktir ahaitukī: "Naj življenje za življenje ostanem zvest služabnik Vašega Gospostva."

To je Vaiṣṇava. Ne želi ničesar. Zakaj bi si karkoli želel? Če postane Kṛṣṇov služabnik, kaj si potem želi? Če recimo postanete služabnik zelo, zelo velikega človeka, zakaj bi si potem karkoli želeli? To je inteligenca. Vsak služabnik kateregakoli velikega človeka je večji od svojega gospodarja, saj mu je dano... Gospodarju vsak dan postrežejo različne vrste hrane. Gospodar vzame nekaj malega, ostanek pa pojedo njegovi služabniki. (smeh) Kje je potem smisel želja? Ni potrebe po željah. Samo poizkusite postati služabniki Boga in vse vaše potrebe bodo primerno izpolnjene. To je inteligenca. Prav tako kot pri primeru bogataševega sina, mar si od svojega očeta karkoli želi? Ne, preprosto si želi očeta, mater. Oče, mama vesta, kaj si želi, kako ga bosta osrečila. To je dolžnost očeta in matere. Podobno je zelo dobra inteligenca tole: samo poskusite postati iskren Kṛṣṇov služabnik. Vse vaše življenjske potrebe bodo dobro oskrbljene. Ni nikakršnega prosjačenja.

Zato inteligentni verniki za razliko od neinteligentnih vernikov ne hodijo v cerkev moliti k Bogu: "Daj nam danes naš vsakdanji kruh." Je služabnik Boga, pa mu Bog ne bo priskrbel njegovega vsakdanjega kruha? Morate zanj prositi Boga? Ne. Bog daje kruh osmim milijonom drugim vrstam živih bitij. Ptice, zveri, tigri, sloni; nihče od njih ne bo šel v cerkev prosit za kruh. Pa ga vseeno dobivajo. Če Bog torej vse oskrbuje s hrano, zakaj je ne bi priskrbel vam? Oskrbuje nas. Zato k Bogu ne bi smeli iti prosjačit za neko materialno korist. To ni dejanska pobožnost. K Bogu moramo oditi prositi, kako se lahko vključimo v Njegovo službo. To bi morali prosjačiti: "Hare Kṛṣṇa," kar pomeni... Hare pomeni "O, energija Boga" in Kṛṣṇa: "O Kṛṣṇa, Gospod Kṛṣṇa, prosim, vključi me v Svoje služenje." To je Hare Kṛṣṇa.

Hare Kṛṣṇa, Hare Kṛṣṇa, Kṛṣṇa Kṛṣṇa, Hare Hare
Hare Rāma, Hare Rāma, Rāma Rāma, Hare Hare

Gre za preprosto molitev, "O, moj Gospod Kṛṣṇa, o Śrīmatī Rādhārāṇī, Kṛṣṇova energija, prijazno me vključita v Svojo službo." To je vse. Končano, vse aktivnosti. To je Vaiṣṇava. Vaiṣṇava torej nima potreb. Ve, da: "Nimam potreb. Moja edina naloga je služiti Kṛṣṇi." Vesel je torej v vseh pogojih.