SL/Prabhupada 0820 - Odnos z Gurujem pomeni, da sprejmemo vsa njegova navodila brez ugovarjanja
Lecture on SB 5.5.2 -- Vrndavana, October 24, 1976
Če želite izvršiti tapasjo, se morate obrniti na osebo, ki je že izvršil tapasjo, tapo divyam (SB 5.5.1). Potem boste stvari dobili. Mahat-sevām. In tam morate opraviti svoje služenje. V ponižnosti, služenju, sevayā. Lahko sprašujete mahātme, ne tako, da jih izzivate, ampak obkroženi s praṇipāt in sevo. V nasprotnem primeru nimate pravice izpraševati. Tako kot je ta človek odšel k Rupi Gosvāmiju. Nima pravice izgubljati časa.
Torej ta razprava, navodila, morajo biti izvedene med gurujem in učenci, kjer obstaja podrejenost. V nasprotnem primeru ni potrebe. Dandanes imamo nekaj sestankov. Nekateri navadni ljudje pridejo poslušat. Toda take razprave Caitanya Mahāprabhu ni nikoli vodil. Nikoli. Ker tujci ne poznajo ponižnosti. Pridejo za zabavo in ne, da bi se kaj naučili. Zato Caitanya Mahāprabhu ni nikoli priredil nobenega večjega srečanja. Vodil je večja srečanja, toda za kīrtano, za saṅkīrtan. Vsak dan zvečer se je udeleževal srečanj - po štiri ure v templju Jagannātha, toda ves čas se je pel Hare Kṛṣṇa. Ko so bile tam prisotne tudi osebe, kot so Sarvabhauma Bhaṭṭācārya ali Prakāśānanda Sarasvatī ali Rāmānanda Rāya, takrat je razpravljal. Sicer tega ni počel. Ni bilo potrebe po razpravljanju, saj sicer ljudje ne pristopajo s ponižnostjo. Tako kot Kṛṣṇa in Arjuna. Tako dolgo je Arjuna razmišljal, da je "Kṛṣṇa moj prijatelj. Odgovoril Mu bom na enakem nivoju, "potem pa je Kṛṣṇa zelo resno govoril. Ko pa je Arjuna razumel, da "Od tovrstnega govorjenja ne bo nobene dobrobiti", je postal Njegov učenec: śiṣyas te 'ham śādhi māṁ prapannam (BG 2.7). "Ni več razprav. Zdaj Te sprejemam za svojega guruja."
Guru pomeni, da kakršnakoli navodila bo že ta dal, jih moramo sprejeti brez oporekanja. Vedskega znanja ne moremo tolmačiti po svoje. Takšno kakršno je, takega ga moramo sprejeti. Tako morate sprejeti tudi besede guruja. Brez oporekanja. To je Vedsko znanje. To je Vedski sistem. Ta primer smo že večkrat navedli: kravji gnoj. Kravji gnoj je blato živali. Torej blato živali je najbolj nečista stvar. Takoj ko se dotaknete, tudi, če se dotaknete lastnega blata... Morda ste zelo učeni učenjak ali bhakta, vendar to še ne pomeni, da se lahko dotaknete svojega blata in ostanete čisti. Ne. Takoj se morate okopati. Tudi lastnega blata, kaj šele blata drugih. Toda v Vedskih navodilih vidimo, da je kravji gnoj tudi blato živali, ki je nižja od človeka, a rečeno je, da je kravje blato smatrano za čisto. Torej moraš sprejeti dobesedno - čisto. Brez nasprotovanja v smislu, da je kravje blato nečisto. "Tudi blato mojega duhovnega učitelja je nečisto. Kako to, da je ta živalski kravji gnoj čist? " Ker pa je v Vedah rečeno, da je kravje blato čisto, morate tako tudi sprejeti. Podobno kot školjka, ta je tudi živalska kost. In če se dotaknete kosti mrtvega telesa, se morate takoj očistiti. Ampak školjko pa imamo v sobi, kjer so Božanstva. Vsak dan pihamo v to školjko - zaradi Vedskih navodil. Argumentiranje torej ni potrebno. Če sprejmete Vedska navodila, jih morate sprejeti takšna, kakršna so.