SL/Prabhupada 0839 - Dokler smo še otroci in nismo materialno onesnaženi, bi nas morali vzgajati v Bhagavata-dharmi
751203 - Lecture SB 07.06.02 - Vrndavana
Prabhupāda: Torej ni nobene možnosti za enost. Ta enost je napačna. Obstoj mora biti ločen. Potem je možno zadovoljstvo. Prijatelj ljubi svojega prijatelja in prijatelj mu ljubezen vrača. To je zadovoljstvo, ne pa: "Ti si moj prijatelj, jaz pa sem tvoj prijatelj. Postaniva torej ena oseba." To ni mogoče in to ne prinaša zadovoljstva. Zato Māyāvādīji, tisti, ki želijo postati eno z Vrhovnim, ne vedo, kaj je v resnici zadovoljstvo. Umetno poskušajo postati eno z Njim. To ni zadovoljstvo. Ye 'nye 'ravindākṣa vimukta-māninas tvayy asta-bhāvād aviśuddha-buddhayaḥ (SB 10.2.32). Māyāvādīji mislijo, da: "Zdaj sem spoznal Brahmana. Sem Brahman, duhovna duša. Torej bom postal eno z vrhovno duhovno dušo takoj, ko bo to telo uničeno." Gatākāśa potakāśa, tako se temu reče. Toda to ni resnično zadovoljstvo. Ye 'nye 'ravindākṣa vimukta-māninaḥ. Mislijo: "Zdaj sem osvobojen. Sem eno z Vrhovnim." Toda v resnici si to zgolj domišljajo. Ye 'nye 'ravindākṣa vimukta-māninas tvayy asta-bhāvād aviśuddha-buddhayaḥ. Ker nimajo pravih informacij o tem, kako postati popolnoma zadovoljen, so aviśuddha-buddhayaḥ. Njihova inteligenca še ni čista. Je nečista - materialna. Āruhya kṛcchreṇa paraṁ padaṁ tataḥ patanty adho anādṛta-yuṣmad-aṅghrayaḥ (SB 10.2.32).
Zato lahko najdete Māyāvādījske sannyāsīje, ki se namenijo služiti človeštvu, služiti živalim, služiti temu, onemu, državi, družbi. To je Māyāvāda. Aviśuddha-buddhayaḥ. Niso zmogli ostati na vzvišeni ravni sluge in tistega, ki Mu sužimo. Najvišjemu Gospodu služimo n mi smo služabniki. Ker nismo zmogli doseči te ravni, smo... Naš položaj je, da služimo. Služenje Kṛṣṇi nam ni všeč. Želeli smo postati eno z Njim. Zato naš položaj ni čist. Zato namesto, da bi služili Kṛṣṇi, znova prihajamo nazaj, da bi služili človeštvu, skupnosti, narodu in tako dalje, in tako dalje, in tako dalje. Služenja ne morejo ovreči. Toda zaradi aviśuddha-buddhayaḥ - - neprimerne vzgoje, imajo še vedno nečist um in ne želijo služiti Kṛṣṇi, ker pa obenem hrepenijo po nudenju služenja in po tem, da bi bili nirākāra, nirviśeṣa, se poraja vprašanje, komu bodo služili? Kako se bo lahko izrazil ta duh služenja? Zato se znova in znova vračajo - država, družba... Ko vse opustijo, brahma satyaṁ jagan mithyā: "Vse to je mithyā." Ne vedo pa, da je življenje v služenju edino resnično blaženo življenje. Tega ne vedo. Āruhya kṛcchreṇa paraṁ padaṁ tataḥ patanty adhaḥ (SB 10.2.32). Zato ponovno padejo v materialne aktivnosti.
Vse to se torej dogaja zaradi nejasnega pojmovanja življenja. To pravi Prahlāda Mahārāja. Zato je jasno pojmovanje življenja zavedanja tega, kako služiti Bogu, Kṛṣṇi. To se imenuje bhāgavata-dharma. O tem bi morali učiti otroke. V nasprotnem primeru jih bo, ko bodo vključeni v toliko nesmiselnih služenj, zelo težko ločiti od vseh lažnih projektov in jih ponovno vključiti v služenje Kṛṣṇi. Ko smo torej otroci - ko nismo onesnaženi - moramo biti izučeni v bhāgavata-dharmi. Prahlāda Mahārāja nam govori o tem. Kaumāra ācaret prājño dharmān bhāgavatān iha durlabhaṁ mānuṣa (SB 7.6.1). Mi strežemo. Ptice strežejo. Imajo majhne mladičke, otroke. Nabirajo hrano in zelo trdo delajo ter jo prinašajo v njihove kljunčke, in majhni ptički kličejo: "Mati, mati, daj mi, daj mi," in jedo hrano. Služijo. Služijo. Ne mislite, da živa bitja ne služijo. Vsi služimo... Človek dan in noč trdo gara. Zakaj? Da bi služil družini, otrokom, ženi. Aktivno služi, ne ve pa, komu zares služiti. Zato je Kṛṣṇa dejal, sarva-dharmān parityajya mām ekaṁ śaraṇaṁ (BG 18.66): "Služite mi. Potem boste srečni." To je ta filozofija, bhāgavata-dharma.
Najlepša hvala.
Bhakte: Jaya Śrīla Prabhupāda.