SL/Prabhupada 0894 - Dolžnost moramo opraviti. Celo, če zato malo trpimo. Temu se reče tapasya



730417 - Lecture SB 01.08.25 - Los Angeles

Arjuna je torej vprašal Kṛṣṇo: "Vse, kar si mi povedal, se zdi v redu. Nisem to telo, ampak duša. Nihče ni to telo. Vsi so duše. Ob uničenju tega telesa..." (Na stran:) Prenehaj s tem. "Ob uničenju tega telesa bo duša še naprej obstajala. Kako pa se lahko takrat, ko vidim, da umira moj sin, moj ded in da sem jaz tisti, ki ju ubija, tolažim s tem, da moj ded in sin ne umirata, temveč se samo spreminjata? Navajen sem namreč misliti na tak način. Žalost je torej prisotna." Kṛṣṇa je odgovoril: "Da, to je dejstvo. To moraš prenašati, to je vse. Ni drugega zdravila." Tāṁs titikṣasva bhārata.

Kṛṣṇa ni nikoli rekel, da tisto, kar je rekel Arjuna, ne drži: "Vem, da moj umirjajoči sin samo menja telo in da isto velja za mojega umirjajočega deda, to vem, toda ker sem navezan nanju, moram trpeti." Kṛṣṇa je odgovoril: "Da, trpljenje je prisotno. In sicer zato, ker si prav tako na telesnem pojmovanju življenja. Trpljenje torej mora biti prisotno. Ni drugega zdravila kot da to prenašaš. Ni drugega zdravila." Mātrā-sparśās tu kaunteya śītoṣṇa-sukha-duḥkha-dāḥ (BG 2.14).

V vaši državi je na primer zjutraj zelo hladno, zato je takrat kopanje težka naloga. Pa to pomeni, da bodo bhakte prenehali s kopanjem? Ne. Celo če je hladno, mrzlo, se morajo okopati. Dolžnost moramo opraviti. Dolžnost moramo opraviti. Tudi, če malo trpimo. Temu se reče tapasya. Tapasya pomeni, da moramo v zavesti Kṛṣṇe nadaljevati in napredovati navkljub vsem nevarnostim in nesrečam tega sveta. Temu se reče tapasya. Tapasya pomeni prostovoljno sprejemanje življenjskih težav. Tapasyo na primer izvajajo tisti, ki se v vročem obdobju, torej poleti, pod žgočim soncem zberejo in kljub vročini prižgejo ogenj, se usedejo okoli njega in meditirajo. Obstaja več podobnih postopkov tapasye. V ledenem mrazu se do vratu potopijo v vodo in meditirajo. Te stvari so predpisane tapasye.

Gospod Caitanya Mahāprabhu pa nam ne predpisuje takšnih dejavnosti. Podaja nam zelo prijeten program: petje, plesanje in jemanje prasādama. (smeh) Pa še tega nismo pripravljeni storiti. Ne moremo sprejeti take tapasye. Vidite. Tako padli smo. Su-sukhaṁ kartum avyayam (BG 9.2). To je vrsta tapasye, ki jo je zelo lahko opravljati in je zelo prijetna. Pa je še vedno ne sprejmemo. Raje gnijemo na ulici, se zleknemo kjerkoli in povsod in vztrajno pijemo ter imamo spolne odnose, ležimo... Kaj je torej mogoče storiti? Ponujamo dobre možnosti. Pridite sem, pojte, plešite in mirno živite ter vzemite kṛṣṇa-prasādam. Bodite srečni. Toda ljudje tega ne sprejmejo. Temu se reče nesreča.

Caitanya Mahāprabhu je zato dejal: etādṛśī tava kṛpā bhagavan mamāpi durdaivam īdṛśam ihājani nānurāgaḥ (CC Antya 20.16). Caitanya Mahāprabhu pravi: nāmnām akāri bahudhā nija-sarva-śaktiḥ. V transcendentalnem svetem imenu Boga, Kṛṣṇa, so vse moči. Prav tako kot ima Kṛṣṇa neomejeno moč ima tudi ime, sveto ime Kṛṣṇe, neomejeno moč. Torej, nāmnām akāri bahudhā. In obstaja veliko Kṛṣṇovih imen. Kṛṣṇa ima na tisoče in tisoče imen. Kṛṣṇa je glavno ime. Nāmnām akāri bahudhā nija-sarva-śaktis tatrārpitā niyamitaḥ smaraṇe na kālaḥ. In ni nobenega strogega in trdnega pravila, da ga moramo peti ob tem ali tistem času. Ne. Kadarkoli. Kadarkoli ga lahko pojete. In ime je eno s Kṛṣṇo. Po tej logiki je ime, sveto ime Kṛṣṇe, sam Kṛṣṇa. Ne razlikuje se od Kṛṣṇe. Ne mislite, da Kṛṣṇa živi na Goloki Vṛndāvani in da se Njegovo ime razlikuje od Njega. Tako dojemanje imamo v materialnem svetu. Ime se razlikuje od imenovanega. Toda v Absolutnem svetu ni take razlike. Temu se reče absolut. Ime je tako močno kot sam Kṛṣṇa.