SL/Prabhupada 0900 - Ko čute uporabljamo za čutno zadovoljevanje, smo v mayi



730415 - Lecture SB 01.08.23 - Los Angeles

Trdimo: "To je moja roka, to je moja noga in to moje uho." Celo otroci pravijo tako. Če otroka vprašate: "Kaj je to?" "To je moja roka." To sicer lahko trdimo, v resnici pa roka ni naša. Dana nam je. Ker... Ker smo svojo roko želeli uporabljati na različne načine, nam jo je Kṛṣṇa dal: "Tudi prav, pa vzemi to roko. Uporabi jo." Gre torej za Kṛṣṇovo darilo.

Zato se razumen človek vedno zaveda: "Karkoli imam v lasti, v prvi vrsti torej telo in čutila, v resnici ni moje. Vso to imetje sem dobil v uporabo. In če konec koncev vse pripada Kṛṣṇi, zakaj imetja ne bi uporabil za Kṛṣṇo?" To je zavest Kṛṣṇe. To je zavest Kṛṣṇe. To je inteligenca. Če vse te stvari dobimo za lastno uporabo, za zadovoljevanje lastnih čutov, konec koncev pa pripadajo Kṛṣṇi... Mamaivāṁśo jīva-bhūtaḥ (BG 15.7). Vsi smo Kṛṣṇovi delčki, torej so tudi naši čuti Kṛṣṇovi. Ko torej čute uporabimo za služenje Kṛṣṇi, je to popolnost življenja. In dokler jih uporabljamo za lastno čutno zadovoljstvo, smo v māyi. Zato bhakti pomeni: hṛṣīkeṇa hṛṣīkeśa-sevanaṁ bhaktir ucyate (CC Madhya 19.170). Hṛṣīkeṇa, preko čutil. Ta hṛṣīkeśa-sevanam... Služenje Hṛṣīkeśi, resničnemu gospodarju čutil, se imenuje bhakti. Zelo preprost opis, opredelitev bhakti. Hṛṣīkeṇa hṛṣīkeśa-sevanam (CC Madhya 19.170). Hṛṣīkeśa-sevanam. Ne pa hṛṣīka-sevanam. Hṛṣīka pomeni čuti. Ko torej čute uporabimo za zadovoljevanje čutov, smo v māyi. In ko čute uporabimo za zadovoljstvo gospodarja čutov, se temu reče bhakti. Zelo preprosta opredelitev. Vsak jo lahko razume.

V tem materialnem svetu na splošno vsi uporabljajo čute za čutno zadovoljstvo. To je vse. To jih veže. To je māyā, iluzija. In ko pridejo v zavest Kṛṣṇe ter se očistijo, ko razumejo, da so čuti v resnici namenjeni zadovoljstvu Kṛṣṇe, so osvobojeni, mukta. Mukta-puruṣa. Osvobojena oseba. Īhā yasya harer dāsye karmaṇā manasā vācā. Ko dosežemo raven: "Moji čuti so namenjeni služenju gospodarju čutov, Hṛṣīkeśi..." Gospodar čutov je v našem srcu. V Bhagavad-gīti je rečeno, sarvasya cāhaṁ hṛdi sanniviṣṭaḥ: "Sem v srcu vsakogar." Mattaḥ smṛtir jñānam apohanaṁ ca: (BG 15.15). "Od Mene prihajajo spomin, znanje in pozaba." Zakaj torej? Ker je Kṛṣṇa tako milosten... Če svoje čute želimo uporabljati na določen način - čuti v resnici niso naši, temveč Kṛṣṇovi, nam so zgolj podarjeni - nam Kṛṣṇa da priložnost: "Tudi prav, pa jih uporabi." Imamo recimo jezik. Če želimo: "Kṛṣṇa, rad bi jedel blato. Želim okusiti blato," "Da," bo rekel Kṛṣṇa. "Da, sprejmi telo prašiča in jej blato." Gospodar je tu, Kṛṣṇa.

Zato Kṛṣṇa pravi: mattaḥ smṛtir jñānam apohanaṁ ca (BG 15.15). Da vam telo in vas spomni: "Moje drago živo bitje, želelo si jesti blato? Zdaj imaš temu primerno telo. Uporabi ga torej. Tu imaš tudi iztrebke." Podobno vam Kṛṣṇa da priložnost tudi, če želite postati polbog. Karkoli... Obstaja 8.400.000 življenjskih oblik. Če želite svoje čute uporabiti v kateri koli vrsti telesa, vam ga Kṛṣṇa da: "Pridi. Tu je to telo. Vzemi ga." Toda ko tako uporabljamo svoje čute, znorimo. Nazadnje izgubimo razum. Zato Kṛṣṇa pravi: sarva-dharmān parityajya mām ekaṁ śaraṇaṁ (BG 18.66): "Ne delujte na tak način. Vaši čuti so namenjeni služenju Meni. Torej jih zlorabljate. Ker jih zlorabljate, ste ujeti v različne vrste teles; in da bi se torej rešili tega mučnega postopka sprejemanja in opuščanja enega telesa in spet drugega telesa in spet drugega... Nadaljevanja tega materialnega obstoja... Če se odpoveste dejavnostim za zadovoljevanje čutov in se Mi predate, ste rešeni." To je zavest Kṛṣṇe.