SL/Prabhupada 0908 - Lahko poskušamo postati srečni, toda brez Krišnove odobritve nam to ne bo nikoli uspelo



730419 - Lecture SB 01.08.27 - Los Angeles

Lahko poskušamo postati srečni, toda brez Krišnove odobritve nam to ne bo nikoli uspelo Vse v zvezi...Prav kot Prahlāda Mahārāja. Prahlāda Mahārāja ni ničesar ukrenil, ko je bil njegov oče ubit. Je to moralno? Bi radi videli, da vam v vaši prisotnosti ubijejo očeta? Bi mirno stali? Recimo, da se ne bi uprli. Je to moralno? Tega ne bo nihče odobraval, češ da je moralno, ne. In v resnici se je zgodilo tako, da je bil Hiraṇyakaśipu ubit... Tu imate sliko, Prahlāda Mahārāja pa poskuša ovenčati - ubijalca. (smeh) "Moj dragi Gospod, Ubijalec, sprejmi ta venec. Ubijaš mojega očeta. Zelo dobra oseba si." (smeh) Vidite. To je duhovno razumevanje. Nihče vas ne bo odobraval, če... Če ne morete zavarovati svojega očeta, se morate upreti, morate kričati: "Ubijajo mojega očeta. Pridite, pridite, pridite. Na pomoč..." Ampak ne. On ima pripravljen venec. In ko je bil njegov oče ubit, je Nṛsiṁhadevu dejal: "Moj dragi Gospod, zdaj je moj oče ubit. Vsi so torej srečni. Zato lahko pomiriš Svoje jezno razpoloženje." Nihče ne žaluje. Prav tako je rekel. Modeta sādhur api vṛścika-sarpa-hatyā (SB 7.9.14). Modeta sādhur api. Sādhu, svetnik, nikoli ne odobri uboja kogarkoli. Nikoli. Celo če gre za žival. Sādhu tega ne odobri. Zakaj bi ubijali živali? To je sādhujevo stališče. Prahlāda Mahārāja pa pravi: modeta sādhur api. Tudi sādhu, svetnik, je zadovoljen. Kdaj? Ko je ubit škorpijon ali kača. Tudi to sta živi bitji. Sādhu ni nikoli zadovoljen, ko vidi, da je drugo živo bitje ubito, Prahlāda Mahārāja pa pravi: "Celo sādhu je zadovoljen, ko je ubita kača ali škorpijon. In moj oče je prav kot kača ali škorpijon. Torej, je ubit. Zato so vsi srečni." Vsi so bili... Tak demon, ki je zgolj vznemirjal bhakte, tak demon, zelo nevaren demon. Torej, ko je ubit tak demon, so celo svetniki zadovoljni. Pa čeprav svetniki ne želijo, da bi bil kdorkoli ubit. Kṛṣṇa je akiñcana-vitta. Za tistega, ki je izgubil vse materialne stvari, je Kṛṣṇa edino zavetje.

Kṛṣṇa je torej tako prijazen, da če kdorkoli želi materialno blaginjo, obenem pa postati bhakta... V Caitanya-caritāmṛti je navedeno: "Nekdo Me želi. Obenem želi materialno blaginjo. Je bedak. Je bedak." Zato se ljudje zelo bojijo zavesti Kṛṣṇe. "Oh, z mojim bogastvom bo konec." Tega si namreč ne želijo. Želijo se držati... Nasploh gredo v cerkev, tempelj za materialno blaginjo. "Bog, daj nam naš vsakdanji kruh." To je materialna blaginja. Ali: "Daj mi to, daj mi ono." Kljub temu pa prav tako veljajo za pobožne, saj so pristopili k Bogu.

Ateisti pa ne pristopijo k Njemu. Pravijo: "Zakaj bi pristopil k Bogu? Ustvaril bom lastno bogastvo s pomočjo znanstvenega napredka in bom srečen." Duṣkṛtinaḥ, najbolj grešni so tisti, ki pravijo: "Moja blaginja bo temeljila na moji lastni moči, mojemu lastnemu znanju." Taki so duṣkṛtinaḥ. Tisti, ki pa mislijo: "Moja blaginja je odvisna od milosti Boga", so pobožni. Ker konec koncev brez odobritve Boga ne moremo doseči ničesar. To je dejstvo. Tāvad tanur idaṁ tanūpekṣitānām (?). To je prav tako trditev iz... Odkrili smo veliko načinov za lajšanje svojih tegob, toda če jih Bog ne odobri, se bodo ti ukrepi za lajšanje izneverili.

Na primer... Prav kot če ste zelo izobražen zdravnik in odkrijete dobro zdravilo. To je v redu. Toda vprašajte zdravnika, ko bo imel pred sabo bolnika: "Lahko zagotovite, da bo bolnik preživel?" Tega nikoli ne bo potrdil: "Ne. To je vse, kar lahko storim. Ne morem pa vam dati zagotovila. Poskusil bom, kar je v moji moči. To je vse." To pomeni, da je odobritev v rokah Boga. "Sem zgolj orodje. Če Bog ne želi, da preživiš, bodo odpovedala vsa moja zdravila, vse moje znanstveno znanje, medicinsko zdravje - vse bo odpovedalo." Dokončna odobritev je Kṛṣṇova. Oni, neumneži, tega ne vedo. So, so... Zato se imenujejo mūḍhe, neumneži. Karkoli delate, pa če je še tako dobro, bo na koncu, če ne bo odobreno s strani Boga, Kṛṣṇe, v celoti propadlo. Tega ne vedo. Zato so mūḍhe. Bhakta pa ve: "Ne glede na inteligenco, ki jo imam, lahko poskusim postati srečen, če pa Kṛṣṇa tega ne odobri, ne bom nikoli srečen." To je razlika med bhakto in abhakto.