SL/Prabhupada 0938 - Jezus Kristus nima napak. Njegova edina napaka je bila pridiganje o Bogu



730425 - Lecture SB 01.08.33 - Los Angeles

Prabhupāda: Obstaja razred ljudi, ki se imenujejo asure. So sura-dviṣām. Vedno so zavistni na bhakte. Imenujejo se demoni. Na primer Prahlāda Mahārāja in njegov oče Hiraṇyakaśipu. Hiraṇyakaśipu je oče Prahlāda Mahārāje, ampak ker je Prahlāda Mahārāja postal bhakta, mu je začel zavidati. To je narava demonov. Tako močno je zavidal, da je bil pripravljen ubiti lastnega sina. Edina napaka tega malega fantka je bila, da je mantral Hare Kṛṣṇa. To je bila njegova napaka. Oče ni mogel...Zato se jim reče sura-dviṣām, vedno so zavistni na bhakte. Demon je vedno zavisten na bhakte. Ta materialni svet je poln nadlog...

Imate krasen primer. Recimo Jezus Kristus, Gospod Kristus. Je sploh imel kakšno napako? Sura-dviṣām, zavistne osebe, pa so ga vseeno ubile. Če pogledamo podrobno vidimo, da Jezus Kristus ni imel nobene napake. Njegova edina napaka je bila, da je pridigal o Bogu. In še vedno je imel toliko sovražnikov. Okrutno so ga križali. Vedno boste našli sura-dviṣām. Krišna se pojavi, da ubije sura-dviṣām. Vadhāya ca sura-dviṣām. Zavistne osebe so ubite.

Pobije se jih lahko tudi brez Krišnove prisotnosti. Obstaja namreč toliko naravnih sil, vojn, bolezni, lakot... Karkoli. To se vedno dogaja. To lahko ubije na milijone ljudi. Krišni ni treba priti samo zato, da bi ubil te podleže. Ubiti so lahko že samo po Krišnovem ukazu, preko naravnih zakonov. Prakṛteḥ kriyamāṇāni guṇaiḥ karmāṇi sarvaśaḥ (BG 3.27). Sṛṣṭi-sthiti-pralaya-sādhana-śaktir ekā (BS 5.44). Narava ima toliko moči, da lahko ustvarja, vzdržuje in uničuje, razgradi vse, karkoli. Narava je tako močna.

Sṛṣṭi-sthiti-pralaya. Sṛṣṭi pomeni stvaritev, sthiti vzdrževanje, pralaya pa uničenje. Vse te tri stvari lahko opravi narava. Ta stvaritev, materialna stvaritev je naravna, narava, kozmična manifestacija. In je vzdrževana. Po milosti narave dobimo sončno svetlobo, zrak, dež, da lahko gojimo svojo hrano, dobro jemo, dobro vzgajamo. To vzdrževanje tudi opravi narava. Ampak v vsakem trenutku je lahko vse uničeno že samo z močnim vetrom. Narava je zelo močna. Vidimo, da je za ubijanje demonov narava že sama po sebi tukaj. Seveda pa narava deluje pod upravo Krišne. Mayādhyakṣeṇa prakṛtiḥ sūyate sa-carācaram (BG 9.10). In če Krišna reče, da bi morali biti ti demoni ubiti, lahko narava z enim samim pišem, močnim vetrom ubije na milijone demonov.

Samo zaradi tega Krišni ni treba priti. Ampak Krišna pride. Kot je rečeno tu: yācita. Krišna pride na prošnjo Svojih bhakt kot sta Vasudeve in Devaki. To je Njegov prihod. To je vzrok za Njegov prihod. In sočasno s Svojim prihodom pokaže: "Ubil bom vse, ki so zavistni na moje bhakte. Ubil jih bom." Seveda sta Njegovo ubijanje in vzdrževanje ista. On je absoluten. Kogar ubije Krišna, je nemudoma odrešen, kar sicer traja na milijone let. Pravijo, da Krišna pride zaradi tega ali onega razloga, v resici pa Krišna pride zaradi dobrobiti Svojih bhakt, kṣemāya. Kaj je pomen besede kṣemāya? Za vzdrževanje?

Bhakta: "Za dobro".

Prabhupāda: Za dobro. Za dobro bhakt. V bhakti vedno vidi dobro. Torej iz tega navodila Kunti sledi, da bi si morali vedno prizadevati, da postanemo bhakte. Potem pridobimo vse dobre lastnosti. Yasyāsti bhaktir bhagavaty akiñcanā sarvair guṇais tatra samāsate surāḥ (SB 5.18.12). Če preprosto razvijemo svojo predanost, spečo predanost, naravno predanost... Imamo naravno predanost.

Tako kot oče in sin, med njima je naravna privrženost. Sin ima naravno privrženost do očeta, do očeta, do mame. Podobno imamo tudi mi naravno privrženost. Ko so v nevarnosti, celo znanstveniki molijo k Bogu. Ko niso v nevarnosti, pa Boga zanikajo. Nevarnost je torej potrebna, da bi se ti nevedneži naučili, da Bog obstaja. To je torej naravno. Jīvera svarūpa haya nitya-kṛṣṇa-dāsa (CC Madhya 20.108-109). To je naravno... Umetno poskušamo zavreči Boga. "Bog je mrtev, Boga ni, jaz sem Bog, ta Bog, tisti Bog." Tej neumnosti se moramo odpovedati. Potem nas bo Krišna popolnoma zaščitil.

Hvala vam.

Bhakte: Jaya Prabhupāda, haribol!