SL/Prabhupada 0939 - Nihče se ne bo poročil z moškim, ki je bil poročen že štiriinšestdesetkrat
730427 - Lecture SB 01.08.35 - Los Angeles
Bhakta: Prevod: "Spet drugi pa pravijo, da si se pojavil zaradi ponovne oživitve predanega služenja s poslušanjem, spominjanjem, oboževanjem in tako naprej, da bi pogojene duše, ki trpijo materialne muke, lahko imele korist in se osvobodile." (SB 1.8.35)
Prabhupada: Torej, asmin bhave. Asmin pomeni "to". Stvaritev, bhave pomeni stvaritev. Bhava, bhava pomeni "postaneš". "Postaneš" pomeni tudi, da izgineš. Takoj, ko se rečemo, da nekaj "postanemo", obenem tudi "izginemo". Karkoli se rodi, mora tudi umreti. To je zakon narave. Tako imenovani znanstveniki se trudijo, da bi s svojim znanstveno raziskovalnim delom ustavili smrt, vendar se ob tem ne zavedajo, da mora vse, kar se rodi, tudi umreti. Janma-mṛtyu. To je povezano. In kar ni rojeno, ne bo umrlo. Snov je rojena. Vse, kar je materialno, je rojeno. Ampak duša ni rojena. V Bhagavad-gīti je rečeno: jāyate na mriyate vā kadācin (BG 2.20). Duša nikoli ni rojena in zato tudi nikoli ne umre.
Zdaj, bhave 'smin. Bhava, bhava pomeni materialni svet, kozmično manifestacijo. Bhave 'smin kliśyamānānām. Kdor je v tem materialnem svetu, mora delovati. To je materialni svet. Tako kot se v zaporu ne more zgoditi, da nekdo samo sedi in ga slavijo kot zeta. Ne. V naši državi je zet zelo cenjen. Da je cenjen pomeni, da mu laskajo. Da se ne bi ločil od hčerke. Nihče ne bi smel pričakovati.... Lahko v šaljivem tonu govorimo o zetu v Indiji. Še vedno je v veljavi tak sistem, da se mora hčerka poročiti. To je odgovornost očeta. Temu rečemo kanyā-dāna. Oče pa ni dolžen poročiti svojega sina. To ni tako velika odgovornost. Ampak če ima hčerko, mora oče poskrbeti, da se poroči. Pred časom so bile hčerke takrat stare deset, dvanajst, trinajst let. Ne več kot to. Tak je sistem. To je Vedski sistem. Kanyā. Kanyā pomeni pred puberteto. Kanyā. Torej kanyā-dāna. Hčerko je potrebno dati nekomu v miloščino. V družbi pulina brāhmaṇ, brāhmaṇe, zelo spoštovana družba, je bilo težko najti primernega zeta. Tako je včasih moški postal poslovnež samo s tem, da se je poročil. V mojem najstništvu, ko sem bil študent, šolar, sem imel v razredu prijatelja, ki me je peljal domov. Tam sem videl nekega uglajenega moškega, ki je kadil in prijatelj me je vprašal: "Ali poznaš tega uglajenega gospoda?" Jaz pa sem mu odvrnil: "Le kako bi ga lahko poznal?" Povedal mi je: "To je mož moje tete in ona je njegova štiriinšestdeseta žena". Štiriinšestdeseta. Ti pulina brāhmaṇe so delovali na tak način. Poročiš se, ostaneš nekaj dni, greš naprej k drugi ženi in potem k drugi in nato k drugi. Šli so k ženi in to je bilo vse. To je bil družbeni sistem. Zdaj tega ni več. Nihče se ne bo poročil z moškim, ki je bil poročen štiriinšestdesekrat. (smeh) Ampak tako je bilo. Zet je bil v tem primeru zelo čaščen. Mnogo je takih zgodb. Svojega časa ne bi smeli tratiti na tak način (smeh).