SL/Prabhupada 0980 - Materialna blaginja nas ne more osrečiti, to je dejstvo
720905 - Lecture SB 01.02.06 - New Vrindaban, USA
Pradyumna: Prevod: "Najvišja dolžnost ali dharma za celo človeštvo je ta, po kateri človek doseže ljubeče vdano služenje Gospodu. Tako vdano služenje mora biti nemotivirano in neovirano s ciljem popolnega zadovoljstva.
Prabhupāda: Torej...
- Sa vai puṁsāṁ paro dharmo
- yato bhaktir adhokṣaje
- ahaituky apratihatā
- yayātmā suprasīdati
- (SB 1.2.6)
Vsi iščemo zadovoljstvo, atyantikṣu. Vsi se trudimo za obstoj vrhovne sreče. Ampak v tem materialnem svetu, četudi ljudje mislijo, da bodo s posedovanjem materialnega bogastva zadovoljni, temu ni tako. Na primer v vaši državi imate zadovoljivo materialno blagostanje, vsaj glede na druge države, ampak še vedno niste zadovoljni. Kljub dobremu scenariju za materialno uživanje - dovolj imate hrane, dovolj.... Lepo stanovanje, avtomobili, ceste, veliko svobode, spolnost, dobri pogoji za branjenje - vse je popolno - ampak še vedno so ljudje nezadovoljni, zmedeni, in mlajša generacija se spreminja v hipije, protestirajo, so nezadovoljni, ker niso srečni. Večkrat sem že omenil primer, da v Los Angelesu, ko sem se tam sprehajal po Beverly Hillsu, sem srečal veliko hipijev, ki so prišli iz zelo spoštovanih domov. Zdelo se je, da je oče bogat, imel je tudi zelo dober avto, ampak oblekel pa se je kot hipi. In protestirajo proti tako imenovanemu materialnemu udobju, ki jim ni povšeči.
V bistvu ne moremo biti srečni samo v materialni blaginji, to je dejstvo. To je tudi navedeno v Śrīmad-Bhāgavatamu. Prahlāda Mahārāj je rekel svojemu ateističnemu očetu... Njegov oče je bil Hiraṇyakaśipu. Hiraṇya pomeni zlato, kaśipu pa pomeni mehka postelja, blazina. To je materialna civilizacija. Ljudje si želijo mehke postelje, slabe družbe, zadovoljivo stanje na banki, denar. To je drugi pomen besede Hiraṇyakaśipu. On tudi ni bil srečen. Hiraṇyakaśipu ni bil srečen - vsaj ni bil srečen, da je njegov sin Prahlāda postal Gospodov bhakta, Gospoda pa ni maral. In spraševal je sina, "Kako se počutiš? Si majhen fantek, otrok, kako se lahko počutiš tako udobno kljub vsem mojim grožnjam. Kaj je tvoja skrivnost?" Odgovoril mu je: "Moj dragi oče, na te viduḥ svārtha-gatiṁ hi viṣṇum (SB 7.5.31). Neumni ljudje ne vedo, da je končni cilj sreče Viṣṇu, Bog, Vrhovni Gospod. Durāśayā ye bahir-artha-māninaḥ (SB 7.5.31). Durāśayā, dur, upanje proti upanju, upajo na nekaj, kar se nikoli ne bo zgodilo. Kaj je to? Durāśayā ye bahir-artha-māninaḥ.