SL/Prabhupada 0993 - Poskrbeti je treba, da nihče ni lačen. To je duhovni komunizem
730407 - Lecture SB 01.14.43 - New York
Prevod: "Ali nisi poskrbel za starce in dečke, ki si zaslužijo obedovati s tabo? Ali si jih zapustil in sam pojedel svoj obrok? Si mar zagrešil kako neoprostljivo napako, ki velja za gnusno?"
Prabhupāda: Torej, "Ali nisi poskrbel za starce in dečke, ki si zaslužijo obedovati s tabo?" To je vedska kultura. Ko se deli hrano, so prvi na vrsti otroci. Nekateri se spomnimo, celo zdaj, ko smo stari sedeminosemdeset let, kako smo živeli, ko smo bili štiri, petletni otroci. Nekateri smo videli, da (nejasno), morda tudi vi, kdorkoli tu? To ste videli. Prvi se torej pogostijo otroci. Včasih sem bil nekoliko trmast in nisem želel sesti: "Ne, s tabo bom, gospod." Ampak to je bil sistem. Sprva se je obilno nahranilo otroke, nato pa brāhmaṇe, otroke in ostarele. V družini se otroke in ostarele... Samo spomnite se, kako zagreto je Mahārāja Yudhiṣṭhira skrbel za Dhṛtarāṣṭro. Čeprav je ves čas igral vlogo njegovega sovražnika, je bila dolžnost družinskega člana še vedno, da poskrbi za ostarele. Ko je Dhṛtarāṣṭra zapustil dom po sledeči Vidurovi obsodbi: "Moj dragi brat, še vedno si navezan na družinsko življenje, ne poznaš sramu. Hrano sprejemaš od tistih, ki si jih imel za sovražnike. Že od nekdaj si jih želel ubiti. V njihov dom si podtaknil ogenj. Izgnal si jih v gozd. S spletkami si jim stregel po življenju, zdaj pa je vsega konec: vsi tvoji sinovi, vnuki, zeti in bratje, očetje, strici...," Bhīṣma je bil njegov stric. Vsa družina torej. Na bojišču Kurukṣetre so bili ubiti vsi, razen naslednjih petih bratov: Yudhiṣṭhire, Bhīme, Arjune, Nakule, Sahadeve. Vsi moški člani so bili ubiti. Edini preostali potomec je bil Mahārāja Parīkṣit. Bil je v maternici svoje mame. Njegov oče, Arjunov sin, Abhimanyu, je umrl. Star je bil šestnajst let. Na srečo je bila njegova žena noseča. Sicer bi bilo z dinastijo Kurujev konec. Grajal ga je torej: "Še vedno sediš tu samo za grižljaj hrane, prav kot pes. Ne poznaš sramu, moj dragi brat."
To je vzel zelo resno: "Da, da, dragi brat, kar praviš drži. Kaj torej želiš, da storim?"
"Nemudoma odidi. Nemudoma odidi in se odpravi v gozd." Strinjal se je torej in odšel.
Običajno je zjutraj k njemu pred vsemi drugimi prišel Mahārāja Yudhiṣṭhira, po kopanju, čaščenju je bila namreč njegova prva dolžnost, da obišče ostarelega moža: "Moj dragi stric, ti je udobno? Je vse v redu?" In nekaj časa je govoril z njim, samo da bi ga osrečil. To je dolžnost družinskega člana - poskrbeti za otroke in ostarele, poskrbeti celo za kuščarja ali kačo v hiši. To zapoved najdemo v Śrīmad-Bhāgavatamu, ko je govora o odgovornemu gṛhasti. Rečeno je, da celo za kačo... Nihče ne želi skrbeti za kačo. Vsakdo jo želi ubiti in nihče ne žaluje za njo. Prahlāda Mahārāja je dejal: modeta sādhur api vṛścika-sarpa-hatyā (SB 7.9.14). Dejal je: "Moj oče je bil tak kot kača, vṛścika, škorpijon. In ko je ubita kača ali škorpijon, nihče ne žaluje. Moj Gospod, ne bodi torej jezen. Vse je urejeno, moj oče je pokončan." Tako je torej bilo. Vseeno pa śāstre pravijo, da bi morali celo, če je v naši hiši kača, preveriti, da ne strada brez hrane. To je duhovni komunizem. Zdaj so razširjene komunistične ideje, toda ne vedo, kaj je komunizem. Poskrbeti za vsakogar. To je komunizem, pravi komunizem. Nihče ne sme stradati. Nihče v državi ne sme biti v pomanjkanju. To je komunizem.