SL/Prabhupada 0996 - Vas, ameriških fantov in deklet, nisem podkupil, da ste prišli k meni. Edino sredstvo je bilo mantranje
730406 - Lecture SB 02.01.01-2 - New York
Vas, ameriških fantov in deklet, nisem podkupil, da ste prišli k meni. Edino sredstvo je bilo mantranje Prabhupāda: Torej, Parīkṣit Mahārāja je vprašal Śukadeva Gosvāmīja... "Kaj je moja dolžnost? Čez sedem dni bom umrl, kaj je moja dolžnost?" Spraševal je torej o Kṛṣṇi, saj je bil Parīkṣit Mahārāja rojen v družini Vaiṣṇav, bil je Arjunov vnuk... Vsi Pāṇḍave so Vaiṣṇave in Kṛṣṇovi bhakte, torej je imel od otroštva priložnost častiti Kṛṣṇo. Igral se je z Božanstvi Kṛṣṇe, torej je naravno rad poslušal o Kṛṣṇi. Zato je vprašal: "Kakšna je moja dolžnost? Naj preprosto poslušam o Kṛṣṇi ali naj počnem kaj drugega?" Ko je slišal to vprašanje, mu je Śukadeva Gosvāmī čestital: varīyān eṣa te praśnaḥ: (SB 2.1.1) "O, tvoje vprašanje je prečudovito, zelo dobrodošlo, varīyān." Varīyān pomeni "zelo dobrodošlo", kar je oddal, varīyān. Veličastno, da. "Veličastno praśnaḥ, saj si spraševal o Kṛṣṇi."
Torej, varīyān eṣa te praśnaḥ kṛto loka-hitaṁ nṛpa: (SB 2.1.1) "Moj dragi kralj, to vprašanje je brezmejno ugodno za vse ljudi sveta." Če zgolj poizvedujete o Kṛṣṇi ali poslušate o Kṛṣṇi, četudi ne razumete, bo že vibracija Kṛṣṇe... Prav kot pri mantranju "Hare Kṛṣṇa," morda ne razumemo, kaj Hare Kṛṣṇa pomeni, je pa, zato ker gre za duhovni zvok, še vedno ugodno. Kjerkoli mantrate Hare Kṛṣṇa, koristite vsem prisotnim, pa če vas slišijo ali ne. Zato torej pošiljamo svoje ljudi na ulične saṅkīrtane. Ni pomembno, če si ljudje to želijo slišati ali ne, je ugodno. Ustvari vzdušje, ki je za človeško družbo zelo, zelo prijetno. To bi moralo biti naše vodilo. Ne pa, da mantramo zato, da ne bi bili razočarani, ker se nihče ne meni za nas. To gibanje saṅkīrtane je tako lepo, da bo že samo z mantranjem vibracija ustvarila ugodno ozračje, varīyān eṣa te praśnaḥ (SB 2.1.1). To lahko vidite praktično, tisti, ki ste starejši člani... Začel sem tu, v New Yorku v tej izložbi samo z mantranjem. Ameriški fantje in dekleta, nisem vas podkupil, da ste prišli k meni. Edino sredstvo je bilo mantranje. V Tompkinson square parku je on, Brahmānanda Swami, prvi plesal na mojo mantranje. (smeh) On in Acyutānanda, to je bil prvi ples v našem gibanju za zavest Kṛṣṇe. (smeh) Da. In nisem imel mṛdaṅg. Imel pa sem, kako se že reče?
Bhakte (nerazločno): Boben.
Prabhupāda: Boben, majcen boben. Hare Kṛṣṇa sem torej pel med dvema in petimi urami, tri ure, in zelo veliko fantov in deklet je prišlo in se pridružilo, in v Timesu je bila prvič objavljena naša fotografija. New York Times je to cenil in ljudje prav tako. To mantranje, na začetku je bilo samo mantranje. Ni bilo ničesar, ničesar drugega. Takrat ni bilo nobenih programov ali deljenja prasādama. To je prišlo šele pozneje. Vedno moramo biti torej prepričani, da to mantranje ni vibracija iz materialnega sveta. To ni vibracija iz materialnega sveta. Narottama dāsa Ṭhākura pravi: golokera prema-dhana hari-nāma-saṅkīrtana. Prihaja iz duhovnega sveta. Je popolnoma duhovno. Le kako bi bilo to sicer mogoče? Včasih tako imenovani yogiji pravijo, da mantranje... V Bombaju je nek lažni pomembnež, podlež, ki pravi: "Med mantranjem Hare Kṛṣṇa in mantranjem Coca-cola ni razlike." Tak podlež je. Ne ve, da to ni vibracija iz materialnega sveta. Kdor nima znanja, pa si misli: "V čem je smisel mantranja 'Hare Kṛṣṇa, Hare Kṛṣṇa'?" Lahko pa v praksi vidijo, da lahko mantramo dan in noč, pa se še vedno ne utrudimo. Če pa bi peli katerokoli drugo materialno ime, bi se ga naveličali že, ko bi ga trikrat zapeli. To je dokaz. Lahko mantrate dan in noč, nikoli se ne boste utrudili. Ti ljudje, ubogi ljudje, torej nimajo dovolj razvitih možganov, da bi to razumeli.