SL/Prabhupada 1011 - O tem, kaj je religija, se morate učiti od Boga. Ne delajte lastnih religij
750713 - Conversation B - Philadelphia
Prabhupāda: Ta gospod?
Sin bhakta: To je moj oče.
Prabhupāda: O. Najlepša hvala. (nasmešek)
Oče: Vaša milost...
Bhakta: In mama. Mama: Hare Kṛṣṇa.
Prabhupāda: O. Oba imata veliko srečo. Imata tako prijetnega sina.
Oče: Hvala.
Prabhupāda: Da. In s tem, da postaja zavesten Kṛṣṇe, vam najboljše služi.
Oče: Najboljše kaj?
Bhakta: Služi.
Prabhupāda: Ne mislite, da je zapustil vaš dom, da je izgubljen. Ne. Najboljše vam služi.
Oče: Torej, zelo zadovoljna sva z njim, kot sva vedno bila. Hvala, ker ste mu pomagali najti srečo. Našel jo je s pomočjo vaše usmeritve. (nejasno)
Prabhupāda: Hvala. Zelo dobri fantje so.
Oče: Ne morem si predstavljati, od kje dobite moč, da vzdržujete tempo, ki ga imate. Mi lahko poveste, kako to storite? (smeh) V primerjavi z vami sem mladostnik, pa vendar s težavo sledim vašemu tempu.
Prabhupāda: Postopek je pristen, postopek, ki ga priporočam in ki mu sledijo. To je gotovo.
Sin bhakta: Da. Pravi, da bo življenjski stil čaščenja Boga tudi tebi prinesel to moč.
Prabhupāda: Prav kot zdravnik. Da ti zdravilo in postopek, odmerek, kako jemati zdravilo, kako se prehranjevati. Če bolnik temu sledi, se pozdravi. (odmor) To je zelo velika priložnost, človeško življenje. Ta postopek spoznavanja Boga lahko sprejme samo človeško bitje. Ni pomembno, kje se rodi. Lahko v Indiji ali zunaj Indije, to ni pomembno. Vsako človeško bitje ga lahko prevzame. To je razlika med živalskim in človeškim življenjem. Žival, pes, ve samo, kako lajati, to je vse. Ne more se naučiti o tem postopku. Človeško bitje pa se lahko. Vsako človeško bitje ima inteligenco. Če v tej človeški življenjski obliki ne sprejmemo postopka, kako postati zavesten Kṛṣṇe, ostanemo psi. Ker izgubljamo to priložnost.
Oče: Kaj v zavesti Kṛṣṇe ljudem ponuja veliko več kot druge religije?
Prabhupāda: To je religija. Razložil sem že, da religija pomeni postati zaljubljen v Boga. To je religija. Ko ni ljubezni do Boga, ne moremo govoriti o religiji. Religija pomeni - kot sem že razložil - poznati Boga in Ga ljubiti. In če ne veste, kdo je Bog, kako Ga boste potem ljubili? To torej ni religija. To se dogaja v imenu religije. Toda religija pomeni poznati Boga in Ga ljubiti. Dharmaṁ tu sākṣād bhagavat-praṇitām (SB 6.3.19). (na stran:) Lahko najdeš ta verz? Daj mu. Ne najdeš?
Nitāi: Da, 3.19.
Prabhupāda: Tretje poglavje, devetnajst.
Nitāi: Dharmaṁ tu sākṣād bhagavat-praṇitām na vai vidur ṛsayo nāpi devaḥ na siddha-mukhya asura manuṣyaḥ kuto nu vidyādhara-cāraṇādayaḥ (SB 6.3.19).
Prabhupāda: Dharmaṁ tu sākṣād bhagavat-praṇitām: "Religiozna načela postavi Bog." Prav kot zakon. Zakon pomeni postopke in dejavnosti, ki jih daje vlada. Zakona ne morete ustvariti doma. Je to jasno?
Oče: Ne, bojim se, da težko razločim, kaj govorite.
Jayatīrtha: Pravi, da zakon pomeni nekaj, kar daje država. Ne moreš ustvariti svojega lastnega zakona doma. Podobno tudi religija pomeni tisto, kar je oznanil Gospod. Ne moremo narediti lastnega postopka.
Oče: Torej, mislim, da ne razumem bistva. Vprašal sem, kaj lahko ponudi zavest Hare Kṛṣṇa ponudi, česar druge religije ne morejo...
Prabhupāda: Prav to ponuja - če želite biti religiozni, poskušaš razumeti religiozna načela Boga. Kdor je odvetnik, kdor želi biti odvetnik, se mora naučiti zakone, ki jih daje vlada. Ne more kar doma postati odvetnik. Prav tako se morate, če želite postati religiozni, o religiji naučiti pri Bogu. Ne ustvarite svoje religije. To potem ni religija. To je prvo načelo. Če pa ne vem, kaj je Bog, kakšni so ukazi Boga, kako potem lahko govorim o religiji? To se dogaja. Vsi ustvarjajo svojo religijo. To je sodoben postopek: religija je zasebna, vsak lahko sprejme kakršnokoli religijo. To je liberalizem, kajne?
Jayatīrtha: Da.
Prabhupāda: Samo prepričaj ga.
Jayatīrtha: Torej razumeš? Smisel je, da gibanje Hare Kṛṣṇa temelji na avtoriteti Ved. Vedska književnost pa prihaja naravnost od Kṛṣṇe. Kot resnično sprejemamo samo kar pravi Kṛṣṇa in ne sprejemamo nikakršnih umskih zvarkov ali spekulacij za pravilne. In to je dandanes težava tako veliko drugih religioznih gibanj: temeljijo na interpretaciji...
Prabhupāda: Zvarku.
Jayatīrtha: ...filozofiji nekega običajnega človeka. To je glavna razlika.
Prabhupāda: Ne pravimo ničesar, česar Bog ni izgovoril v Bhagavad-gīti. Zato je to povsod privlačno. Čeprav je v sanskrtu, je še vedno privlačno. Prav kot če greš na cesto in znak pravi: "Drži se..."
Jayatīrtha: "Drži se desno."
Prabhupāda: "Drži se desno," to je zakon. Ne morem reči: "Kaj je narobe, če se držim levo?" (smeh) Potem sem kriminalec. Ne morete si izmišljati. Vlada je rekla: "Drži se desno." To morate storiti. To je zakon. Če kršite, ste kriminalec. Plačate kazen. Toda povsem navadno je, da lahko kdo pomisli: "Kaj pa je narobe, če namesto da hodim desno, hodim levo?" Lahko razmišlja tako, ne ve pa, da je kriminalec.