SL/Prabhupada 0272 - Bhakti je transcendentalen: Difference between revisions

Latest revision as of 12:37, 12 August 2021

Prejšnja stran - Video 0271

Naslednja stran - Video 0273

Lecture on BG 2.7 -- London, August 7, 1973

Tako da, so to aktivnosti, nespametne aktivnosti. Toda, ko je nekdo v vrlini, je streznjen. Lahko razume, kakšna je vrednost življenja, kako bi moral nekdo živeti, kakšen je namen življenja, njegov cilj. Cilj življenja je razumeti Brahmana. Brahma jānātīti brāhmaṇaḥ. Zato pomeni dobra kvaliteta to, da razumeš brāhmaṇa. Podobno, kšatrija. Ti so guṇa-karma-vibhāgaśaḥ. Guṇa. Guṇo moramo upoštevati. Zato je Śrī Krišna rekel: catur vārṇyaṁ mayā sṛṣṭaṁ guṇa-karma-vibhāgaśaḥ (BG 4.13). Ujeli smo se v nekakšno guno. Zelo težavno je. Toda v hipu se lahko dvignemo nad vse gune. V hipu. Kako? S pomočjo procesa bhakti joge. Sa guṇān samatītyaitān brahma-bhūyāya kalpate (BG 14.26). Če vzameš proces bhakti-joge, potem nisi več pod vplivom teh treh kvalitet, vrline, strasti in ignorance. To je prav tako zapisano v Bhagavad-gīti: māṁ ca avyabhicāriṇī bhakti-yogena sevate. Vsak, ki je vključen v predano služenje Krišne, avyabhicāriṇī, brez odstopanja, z vdano, gorečo privrženostjo, ta, māṁ cāvyabhicāriṇī yogena, māṁ ca avyabhicāreṇa yogena bhajate māṁ sa guṇān samatītyaitān (BG 14.26). Je v trenutku nad vsemi temi kvalitetami. Tako da, znotraj teh materialnih kvalitet ni vdanega služenja. Služenje je transcendentalno. Bhakti je transcendentalen. Zato, ne moreš razumeti Krišne ali Boga, brez tega, da nebi imel bhakti. Bhaktyā māṁ abhijānāti (BG 18.55). Le bhaktyā māṁ abhijānāti. Drugače, to ni mogoče. Bhaktyā māṁ abhijānāti yāvan yas cāsmi tattvataḥ. Resnica je, v resnici, če si želiš razumeti Boga, potem moraš osvojit ta proces bhakti, vdanega služenja. Potem si nad. Zato, v Śrīmad Bhāgavatamu, Nārada reče: tyaktvā sva-dharmaṁ caraṇāmbujaṁ harer (SB 1.5.17). Če se nekdo, tudi v mnenju, odpove poklicnim dolžnostim, glede na guno... Se to imenuje svadharma... Svadharma pomeni dolžnost osebe, glede na kvaliteto, ki jo je pridobil. To se imenuje svadharma. Brāhmaṇa, kšatrija, vaišija, šūdra, so razdeljeni guṇa-karma-vibhāgaśaḥ (BG 4.13), s strani gune in karme.

Zato, tu Arjuna reče, da kārpaṇya-doṣopahataḥ-svabhāvaḥ (BG 2.7). "Jaz sem kšatrija." On to razume, da: "Delujem narobe. Nasprotujem boju. Zatorej, je kārpaṇya-doṣa, beda." Beda pomeni, da ima na voljo nekaj sredstev, s katerimi lahko upravlja, toda ne. Taka oseba se imenuje bednež, kṛpaṇatā. Tako da, kṛpaṇatā, obstajata dve vrsti mož, brāhmaṇa in šūdra. Brāhmaṇa in šūdra. Brāhmaṇa pomeni, da oseba ni bednež. Da ima priložnost, da lahko, v tej človeški obliki telesa, veliko pridobi, veliko milijonov dolarjev je vredno, to človeško... Toda, on tega ne uporablja primerno. Na to zgolj gleda kot na: "Kako lep sem." To je vse. Zgolj zapravi svojo lepoto ali izkoristi prednost, človeškega... To je brāhmaṇa, da je osvobojen.

@@ Line 6: / Line 6: @@
 [[Category:SL-Quotes - in United Kingdom]]
 <!-- END CATEGORY LIST -->
+<!-- BEGIN NAVIGATION BAR -- DO NOT EDIT OR REMOVE -->
+{{1080 videos navigation - All Languages|Slovenian|SL/Prabhupada 0271 - Krišnovo ime je Acyuta. Nikoli ne pade navzdol|0271|SL/Prabhupada 0273 - Arya-samana pomeni osebo, zavestno Krišne|0273}}
+<!-- END NAVIGATION BAR -->
 <!-- BEGIN ORIGINAL VANIQUOTES PAGE LINK-->
 <div class="center">
@@ Line 14: / Line 17: @@
 <!-- BEGIN VIDEO LINK -->
-{{youtube_right|fJXJwYci9Bc|Bhakti je transcendentalen<br />- Prabhupāda 0272}}
+{{youtube_right|UnlEvQ0wjUY|Bhakti je transcendentalen<br />- Prabhupāda 0272}}
 <!-- END VIDEO LINK -->
 <!-- BEGIN AUDIO LINK -->
-<mp3player>http://vaniquotes.org/w/images/730816BG.LON_clip3.mp3</mp3player>
+<mp3player>https://s3.amazonaws.com/vanipedia/clip/730807BG.LON_clip3.mp3</mp3player>
 <!-- END AUDIO LINK -->
 <!-- BEGIN VANISOURCE LINK -->
-'''[[Vanisource:Lecture on BG 2.10 -- London, August 16, 1973|Lecture on BG 2.10 -- London, August 16, 1973]]'''
+'''[[Vanisource:730807 - Lecture BG 02.07 - London|Lecture on BG 2.7 -- London, August 7, 1973]]'''
 <!-- END VANISOURCE LINK -->
 <!-- BEGIN TRANSLATED TEXT -->
-Tako da, so to aktivnosti, nespametne aktivnosti. Toda, ko je nekdo v vrlini, je streznjen. Lahko razume, kakšna je vrednost življenja, kako bi moral nekdo živeti, kakšen je namen življenja, njegov cilj. Cilj življenja je razumeti Brahmana. Brahma jānātīti brāhmaṇaḥ. Zato pomeni dobra kvaliteta to, da razumeš brāhmaṇa. Podobno, kšatrija. Ti so guṇa-karma-vibhāgaśaḥ. Guṇa. Guṇo moramo upoštevati. Zato je Śrī Krišna rekel: catur vārṇyaṁ mayā sṛṣṭaṁ guṇa-karma-vibhāgaśaḥ ([[Vanisource:BG 4.13|BG 4.13]]). Ujeli smo se v nekakšno guno. Zelo težavno je. Toda v hipu se lahko dvignemo nad vse gune. V hipu. Kako? S pomočjo procesa bhakti joge. Sa guṇān samatītyaitān brahma-bhūyāya kalpate ([[Vanisource:BG 14.26|BG 14.26]]). Če vzameš proces bhakti-joge, potem nisi več pod vplivom teh treh kvalitet, vrline, strasti in ignorance. To je prav tako zapisano v Bhagavad-gīti: māṁ ca avyabhicāriṇī bhakti-yogena sevate. Vsak, ki je vključen v predano služenje Krišne, avyabhicāriṇī, brez odstopanja, z vdano, gorečo privrženostjo, ta, māṁ cāvyabhicāriṇī yogena, māṁ ca avyabhicāreṇa yogena bhajate māṁ sa guṇān samatītyaitān ([[Vanisource:BG 14.26|BG 14.26]]). Je v trenutku nad vsemi temi kvalitetami. Tako da, znotraj teh materialnih kvalitet ni vdanega služenja. Služenje je transcendentalno. Bhakti je transcendentalen. Zato, ne moreš razumeti Krišne ali Boga, brez tega, da nebi imel bhakti. Bhaktyā māṁ abhijānāti ([[Vanisource:BG 18.55|BG 18.55]]). Le bhaktyā māṁ abhijānāti. Drugače, to ni mogoče. Bhaktyā māṁ abhijānāti yāvan yas cāsmi tattvataḥ. Resnica je, v resnici, če si želiš razumeti Boga, potem moraš osvojit ta proces bhakti, vdanega služenja. Potem si nad. Zato, v Śrīmad Bhāgavatamu, Nārada reče: tyaktvā sva-dharmaṁ caraṇāmbujaṁ harer ([[Vanisource:SB 1.5.17|SB 1.5.17]]). Če se nekdo, tudi v mnenju, odpove poklicnim dolžnostim, glede na guno... Se to imenuje svadharma... Svadharma pomeni dolžnost osebe, glede na kvaliteto, ki jo je pridobil. To se imenuje svadharma. Brāhmaṇa, kšatrija, vaišija, šūdra, so razdeljeni guṇa-karma-vibhāgaśaḥ ([[Vanisource:BG 4.13|BG 4.13]]), s strani gune in karme.
+Tako da, so to aktivnosti, nespametne aktivnosti. Toda, ko je nekdo v vrlini, je streznjen. Lahko razume, kakšna je vrednost življenja, kako bi moral nekdo živeti, kakšen je namen življenja, njegov cilj. Cilj življenja je razumeti Brahmana. Brahma jānātīti brāhmaṇaḥ. Zato pomeni dobra kvaliteta to, da razumeš brāhmaṇa. Podobno, kšatrija. Ti so guṇa-karma-vibhāgaśaḥ. Guṇa. Guṇo moramo upoštevati. Zato je Śrī Krišna rekel: catur vārṇyaṁ mayā sṛṣṭaṁ guṇa-karma-vibhāgaśaḥ ([[Vanisource:BG 4.13 (1972)|BG 4.13]]). Ujeli smo se v nekakšno guno. Zelo težavno je. Toda v hipu se lahko dvignemo nad vse gune. V hipu. Kako? S pomočjo procesa bhakti joge. Sa guṇān samatītyaitān brahma-bhūyāya kalpate ([[Vanisource:BG 14.26 (1972)|BG 14.26]]). Če vzameš proces bhakti-joge, potem nisi več pod vplivom teh treh kvalitet, vrline, strasti in ignorance. To je prav tako zapisano v Bhagavad-gīti: māṁ ca avyabhicāriṇī bhakti-yogena sevate. Vsak, ki je vključen v predano služenje Krišne, avyabhicāriṇī, brez odstopanja, z vdano, gorečo privrženostjo, ta, māṁ cāvyabhicāriṇī yogena, māṁ ca avyabhicāreṇa yogena bhajate māṁ sa guṇān samatītyaitān ([[Vanisource:BG 14.26 (1972)|BG 14.26]]). Je v trenutku nad vsemi temi kvalitetami. Tako da, znotraj teh materialnih kvalitet ni vdanega služenja. Služenje je transcendentalno. Bhakti je transcendentalen. Zato, ne moreš razumeti Krišne ali Boga, brez tega, da nebi imel bhakti. Bhaktyā māṁ abhijānāti ([[Vanisource:BG 18.55 (1972)|BG 18.55]]). Le bhaktyā māṁ abhijānāti. Drugače, to ni mogoče. Bhaktyā māṁ abhijānāti yāvan yas cāsmi tattvataḥ. Resnica je, v resnici, če si želiš razumeti Boga, potem moraš osvojit ta proces bhakti, vdanega služenja. Potem si nad. Zato, v Śrīmad Bhāgavatamu, Nārada reče: tyaktvā sva-dharmaṁ caraṇāmbujaṁ harer ([[Vanisource:SB 1.5.17|SB 1.5.17]]). Če se nekdo, tudi v mnenju, odpove poklicnim dolžnostim, glede na guno... Se to imenuje svadharma... Svadharma pomeni dolžnost osebe, glede na kvaliteto, ki jo je pridobil. To se imenuje svadharma. Brāhmaṇa, kšatrija, vaišija, šūdra, so razdeljeni guṇa-karma-vibhāgaśaḥ ([[Vanisource:BG 4.13 (1972)|BG 4.13]]), s strani gune in karme.
-Zato, tu Arjuna reče, da kārpaṇya-doṣopahataḥ-svabhāvaḥ ([[Vanisource:BG 2.7|BG 2.7]]). "Jaz sem kšatrija." On to razume, da: "Delujem narobe. Nasprotujem boju. Zatorej, je kārpaṇya-doṣa, beda." Beda pomeni, da ima na voljo nekaj sredstev, s katerimi lahko upravlja, toda ne. Taka oseba se imenuje bednež, kṛpaṇatā. Tako da, kṛpaṇatā, obstajata dve vrsti mož, brāhmaṇa in šūdra. Brāhmaṇa in šūdra. Brāhmaṇa pomeni, da oseba ni bednež. Da ima priložnost, da lahko, v tej človeški obliki telesa, veliko pridobi, veliko milijonov dolarjev je vredno, to človeško... Toda, on tega ne uporablja primerno. Na to zgolj gleda kot na: "Kako lep sem." To je vse. Zgolj zapravi svojo lepoto ali izkoristi prednost, človeškega... To je brāhmaṇa, da je osvobojen.
+Zato, tu Arjuna reče, da kārpaṇya-doṣopahataḥ-svabhāvaḥ ([[Vanisource:BG 2.7 (1972)|BG 2.7]]). "Jaz sem kšatrija." On to razume, da: "Delujem narobe. Nasprotujem boju. Zatorej, je kārpaṇya-doṣa, beda." Beda pomeni, da ima na voljo nekaj sredstev, s katerimi lahko upravlja, toda ne. Taka oseba se imenuje bednež, kṛpaṇatā. Tako da, kṛpaṇatā, obstajata dve vrsti mož, brāhmaṇa in šūdra. Brāhmaṇa in šūdra. Brāhmaṇa pomeni, da oseba ni bednež. Da ima priložnost, da lahko, v tej človeški obliki telesa, veliko pridobi, veliko milijonov dolarjev je vredno, to človeško... Toda, on tega ne uporablja primerno. Na to zgolj gleda kot na: "Kako lep sem." To je vse. Zgolj zapravi svojo lepoto ali izkoristi prednost, človeškega... To je brāhmaṇa, da je osvobojen.
 <!-- END TRANSLATED TEXT -->