SL/Prabhupada 0002 - Civilizacija norcev: Difference between revisions
No edit summary |
(No difference)
|
Latest revision as of 05:02, 9 June 2021
Lecture on SB 6.1.49 -- New Orleans Farm, August 1, 1975
Harikeśa: Prevod... "Kot oseba v sanjah med spanjem deluje po telesu manifestiranem v svojih sanjah, ali pa telo sprejme kot, da je to on, podobno za sebe smatrajo to telo, ki je bilo pridobljeno glede na preteklo pobožno ali grešno življenje in sami ne morejo poznati svojega preteklega ali prihodnjega življenja.
Prabhupāda:
- yathājñas tamasā (yukta)
- upāste vyaktam eva hi
- na veda pūrvam aparaṁ
- naṣṭa-janma-smṛtis tathā
- (SB 6.1.49)
To je naš položaj. To je naš napredek v znanosti, da ne vemo, kaj sem bil pred tem življenjem in kaj bom postal po tem življenju. Življenje se nadaljuje. To je duhovno znanje. Ne vedo pa niti tega, da se življenje nadaljuje. Mislijo, "Po naključju, sem dobil to življenje, ki se bo končalo s smrtjo." Nobenega vpraševanja ni o preteklosti, sedanjosti ali prihodnosti. Sedaj pa uživajmo!" Temu se reče nevednost, tamasā, neodgovorno življenje. Torej ajñaḥ. Ajñaḥ pomeni tisti, ki nima znanja. In kdo nima znanja? Tamasā. Tisti, ki so v stanju nevednosti. Obstajajo tri stanja materialne narave: sattva, raja, tamás. Sattva-guna pomeni popolno jasnost, prakāśa. Trenutno je nebo prekrito z oblaki in sonce ni jasno. Vendar je nad oblaki sonce, vse jasno. V oblaku pa ni jasnosti. Podobno je tistim, ki so v sattva-guni, jasno vse. Tisti v tamo-guni, so popolnoma nevedni. Tisti pa, ki so pomešani, ki niso niti v sattva guni, niti v tamo-guni, so v raja guni. Tri gune. Tamasā. Zanima jih le trenutno telo in jih ne zanima kaj se bo zgodilo. in se jim niti ne sanja kaj je bilo prej. Še na enem mestu je to opisano. nūnaṁ pramattaḥ kurute vikarma (SB 5.5.4). Pramattaḥ, tako kot norec. Ne ve, zakaj je ponorel. Pozabi. In glede na svoja dejanja, ne ve kaj se bo zgodilo v prihodnje. Norec.
Tako da je ta civilizacija, sodobna civilizacija, kot civilizacija norcev. Ne poznajo svojega prejšnjega življenja prihodnje pa jih ne zanima. Nūnaṁ pramattaḥ kurute vikarma (SB 5.5.4). Povsem so posvečeni grešnim dejavnostim, ker ne poznajo prejšnjega življenja. Tako kot pes. Ne ve zakaj je postal pes in ne kaj bo v naslednjem življenju. Pes je bil lahko v prejšnjem življenju predsednik vlade vendar, ko dobi življenje psa, to pozabi. To je še en vpliv iluzije (māyā). Prakṣepātmikā-śakti, āvaraṇātmikā-śakti. Māyā ima dvoje moči. Če je nekdo zaradi svojih preteklih grešnih aktivnosti postal pes, in če bi se spomnil "Bil sem predsednik vlade, zdaj pa sem postal pes", bi bilo zanj nemogoče živeti. Zato māyā prekrije njegovo znanje. Mṛtyu. Mṛtyu pomeni pozabiti vse. Temu se reče mṛtyu. To izkušnjo imamo vsak dan in vsako noč. Ko ponoči sanjamo v neki drugi atmosferi, imamo neko drugo življenje, pozabimo na to telo. "Sem v ležečem položaju. Moje telo leži v zelo lepem stanovanju, zelo lepi posteljnini." Ne. Recimo, da se sprehaja po ulici ali pa je na griču. Torej se zanima, v sanjah, zanima se... Vsakdo od nas se zanima za trenutno telo. Preteklo telo pozabimo . To je nevednost. Torej nevednost. Bolj kot napredujemo iz nevednosti do znanja, bolj smo v Življenju uspešni. Če pa ostanemo pri nevednosti, uspeha ne bo. To je zapravljeno življenje. Torej, naše gibanje za zavest Krišne osebo povzdigne iz nevednosti do znanja. To je celoten načrt Vedske literature: odrešiti osebo. Krišna pravi v Bhagavad-giti o bhaktah - ne za vse - teṣāṁ ahaṁ samuddhartā mṛtyu-saṁsāra-sāgarāt (BG 12.7). Še ena:
- teṣāṁ evānukampārtham
- aham ajñāna-jaṁ tamaḥ
- nāśayāmy ātma-bhāva-stho
- jñāna-dīpena bhāsvatā
- (BG 10.11)
Za bhakte... Nahaja se v srcu vsakogar, ampak bhakti, ki Krišno poskuša razumeti, mu le-ta pomaga. Pomaga. Za abhakte, ki jih ne zanima ... Takšni so kot živali, prehranjevanje, spanje, spolnost in obramba. Ni jim mar za nič, za razumevanje Boga ali svojega odnosa z Bogom. Za njih mislijo, da ni Boga, in Krišna pravi tudi: "Da, ni Boga. Spi sedaj." Zato je sat-Sanga potrebna. To je sat-Sanga, satāṁ prasaṅgāt. Z druženjem z bhaktami prebudimo svojo radovednost o Bogu. Zato so potrebni centri. Toliko centrov ne odpiramo po nepotrebnem. Ne, to je v korist človeški družbi.