SL/Prabhupada 0240 - Ne obstaja boljši način čaščenja Krišne, od tistega, ki so si ga zamislile gopije
Lecture on BG 2.3 -- London, August 4, 1973
Adarśanam. Vsi si želijo videti Krišno. toda pravi bhakta tu reče "Ne, uredu je, če me ne želiš videti. Lahko mi zlomiš srce. Mogoče bom zmeraj molil, da bi Te lahko videl. Toda, tudi če ne prideš in mi zlomiš srce, bom to sprejel. Vseeno, Te bom častil." To je vdano služenje. Sedaj, ko sem "Prosil Krišno, da pride pred mano in zapleše. On ni prišel. Zato se odrekam tem neumnostim. Gibanje za zavest Krišne je brez pomena." Ne na tak način. To je odnos Rādhārāṇī'. Tako da, Krišna je zapustil Vṛndāvan. Vse gopije so cele dneve jokale za Krišno, toda nikoli ga niso obsojale. Ko je kdo prišel... Krišna je prav tako mislil nanje, kajti gopije so največje bhakte, daleč največje. Z vdanostjo gopij ni primerjave. Zato jim je bil Krišna zmeraj željan ustreči. Krišna je gopijam rekel, da "Morate biti zadovoljne s svojim delom. Ničesar vam ne morem dati v zameno za vašo ljubezen." Krišna, najvišji, najmogočnejši, je bil gopijam nezmožen povrniti svoj dolg. Tako da so gopije... Caitanya Mahāprabhu je rekel ramyā kācid upāsanā vraja-vadhu-vargeṇa yā kalpitā. Ne obstaja boljšega čaščenja, od tistega, ki je bilo vzpostavljeno s strani gopij. Tako da so gopije najvišje bhakte. In med gopijami, je Śrīmatī Rādhārāṇī najvišja. Zato je Śrīmatī Rādhārāṇī večja od Krišne.
To filozofijo imenujemo Gauḍīya-Vaiṣṇava. Potrebno je nekaj časa, da bi jo razumeli. Krišnove aktivnosti, ti neumneži, če v tem preprosto vidijo "Krišna Arjuno vabi k boju; zato je Krišna nemoralen," pomeni, da vidijo napačno. Krišno moraš videti z drugimi očmi. Zato Krišna reče v Bhagavad-gīti, janma karma me divyaṁ ca. Divyam (BG 4.9). Če lahko kdo razume Krišnine transcendentalne aktivnosti, preprosto, če jih kdo lahko razume, je v trenutku osvobojen. Osvobojen. Pri tem ne mislimo na navadno osvoboditev, temveč na tisto, da odideš nazaj domov, nazaj k Bogu. Tyaktvā dehaṁ punar janma naiti mām eti kaunteya (BG 4.9). Osvoboditev vseh osvoboditev. Obstajajo različne vrste osvoboditev. Sāyujya sārūpya sārṣṭi sālokya sāyujya... (CC Madhya 6.266). Pet vrst osvoboditev. Tako da sāyujya pomeni, da se združiš z obstojem, brahman, brahma-laya. To je tudi osvoboditev. Māyāvādīji ali jnani sampradāya, oni se želijo združiti z obstojem, z obstojem brahmana. To je prav tako mukti. Imenuje se sāyujya-mukti. Toda za bhakto je ta sāyujya-mukti isto kot pekel. Kaivalyaṁ narakāyate. Za vajšnavo, kaivalyam,... Enost, da se spojiš z obstojem najvišjega, je primerjana s peklom. Kaivalyaṁ narakāyate tri-daśa-pūr ākāśa-puṣpāyate (Caitanya-candrāmṛta 5). In karmiji... Jñānīs so željni spojitve z brahmanovo radiacijo, sevanjem, in karmiji, njihov najvišji cilj je, kako biti povzdignjeni na višje planetarne sisteme, Svarga-loka, tam, kjer je gospod Indra, ali Brahma. Karmijeve ambicije so, da bi šli v nebesa. Vsi, razen filozofije vajšnav, v vseh drugih knjigah, vseh drugih zapisih, kristjani in mohamedanci, njihov cilj je, kako priti v nebesa.