SL/Prabhupada 0587 - Vsi smo duhovno sestradani
Lecture on BG 2.20 -- Hyderabad, November 25, 1972
Torej, če mislim, da sem jaz ta plašč, je to moja nevednost. In to se dogaja. Tako imenovano služeje človeštvu pomeni pranje plašča. Tako kot, če ste lačni in vam zelo lepo operem plašč z milom, boste zadovoljni? Ne. To ni mogoče. Torej je vsak izmed nas duhovno lačen. Kaj bodo ti ljudje storili s pranjem plašča in srajce? Ne more biti miru. Tako imenovana humanitarna služba pomeni, da umivajo to vāsāṁsi jīrṇāni. To je vse. In smrt pomeni, to je razloženo zelo lepo, da ko obleka, tvoja obleka, moja obleka postane prestara, jo zamenjamo. Podobno, rojstvo in smrt pomenita menjavo obleke. To je zelo jasno razloženo. Vāsāṁsi jīrṇāni yathā vihāya (BG 2.22). Jīrṇāni, staro obleko, staro oblačilo, vržemo ga stran in vzamemo eno novo obleko, novo oblačilo. Podobno je vāsāṁsi jīrṇāni yathā vihāya navāni gṛhṇāti. Nova, sveža obleka. Podobno, jaz sem star človek.
Torej, če nisem osvobojen, če imam še veliko načrtov za uresničitev v tem materialnem svetu, potem bom moral sprejeti drugo telo. Če pa nimate več načrta, nič več načrta, niṣkiñcana ... Temu se reče niṣkiñcana. Niṣkiñcanasya bhagavad-bhajanonmukhasya. Caitanya Mahāprabhu pravi, niṣkiñcana. Eden mora biti popolnoma svoboden, popolnoma svoboden glede tega materialnega sveta. Človek bi moral biti zgrožen. Potem obstaja možnost biti prenesen v duhovni svet.