SL/Prabhupada 0904 - Ukradli ste lastnino Boga
730418 - Lecture SB 01.08.26 - Los Angeles
Ukradli ste lastnino Boga Kuntī torej pravi, da se to stanje omamljenosti, madaḥ, edhamāna-madaḥ (SB 1.8.26), dodatno okrepi, pumān, take osebe, naivārhati, ne morejo s čustvi ogovoriti: "Jaya Rādhā-Mādhava." Tega ne morejo reči s čustvi. To ni mogoče. Njihova čustva, duhovna čustva, so izgubljena. Ne morejo Ga z občutkom ogovoriti, ker Ga ne poznajo. "Oh, ta Bog je za reveže. Ne morejo si priskrbeti dovolj hrane. Naj gredo torej v cerkev in prosijo: 'O, Bog, daj nam naš vsakdanji kruh.' Jaz pa sem dobil dovolj kruha. Zakaj bi torej šel v cerkev?" To je njihovo mnenje. Zato se dandanes, v času ekonomskega razvoja, nihče ne zanima za obisk cerkve ali templja. "Kakšna neumnost je to? Zakaj bi šel v cerkev prosit za kruh? Razvili bomo take ekonomske razmere, da bo dovolj oskrbe s kruhom."
Prav kot komunistične države, kjer to počnejo. V komunističnih državah se oglašujejo po vaseh. Ljudi pozovejo, naj gredo v cerkev in prosijo za kruh. In nedolžni ljudje kot običajno prosijo: "O Bog, daj nam naš vsakdanji kruh." In ko pridejo iz cerkve, jih komunisti vprašajo: "Ste dobili kruh?" Odgovorijo: "Ne, gospod." "Že v redu, prosite nas." In potem prosijo: "O komunistični prijatelj, daj nam kruh." (smeh) In komunistični prijatelj ima cel tovornjak kruha: "Vzemite kolikor želite, vzemite. Kdo je torej boljši? Smo boljši mi ali vaš Bog?" Odgovorijo: "Ne gospod, vi ste boljši." Nimajo namreč nobene inteligence. Ne vprašajo jih: "Podleži, kje pa ste vi dobili ta kruh? (smeh) Ste ga izdelali v vaših tovarnah? Lahko v vaših tovarnah izdelate žito, sestavine za kruh?" Nimajo namreč inteligence.
Śūdre, taki se imenujejo śūdre. Śūdra pomeni tisti, ki nima inteligence. Vse jemljejo dobesedno. Kdor pa je brāhmaṇa, zelo inteligenten, bo nemudoma vprašal: "Podlež, kje si dobil ta kruh?" To je vprašanje brāhmaṇe. Ne morete izdelati kruha. Preprosto ste preobrazili žito Boga... Zrnje in žito vam je dal Bog, vi pa ste ju preprosto preoblikovali. Toda če nekaj preoblikujete v drug izdelek, ta ne postane vaša last.
Kot če damo mizarju nekaj lesa, orodja in plačilo. In naredi zelo lepo, čudovito omaro. Komu bo omara pripadala? Mizarju ali človeku, ki je priskrbel surovine zanjo? Komu bo pripadala? Mizar ne more reči: "Ker sem les preoblikoval v lepo omaro, ta pripada meni." Ne. Ni njegova. Enako je v tem primeru: kdo je priskrbel surovine, podleži? Kṛṣṇa jih je. Kṛṣṇa pravi: bhūmir āpo 'nalo vāyuḥ khaṁ mano buddhir eva... prakṛtir me aṣṭadhā (BG 7.4). "To je Moja last." Niste ustvarili morja, kopnega, neba, ognja, zraka. To ni vaša stvaritev. Te materialne stvari lahko preobrazite, tejo-vāri-mṛdāṁ vinimayaḥ, z mešanjem in preoblikovanjem. Vzamete zemljo iz kopnega, vodo iz morja, ju zmešate in postavite nad ogenj. In dobite opeko. Zatem take opeke nakopičite in zgradite nebotičnik. Toda kje ste dobili surovine, podleži, če trdite, da je nebotičnik vaš? To je inteligentno vprašanje. Ukradli ste lastnino Boga in zdaj trdite, da gre za vašo last. To je znanje. To je znanje.