SL/Prabhupada 0245 - Vsakdo skuša zadovoljiti svoje čute
Lecture on BG 2.9 -- London, August 15, 1973
Tako da, Krišna je gospodar čutov. Cel svet se trudi za čutno uživanje. Tu je preprosta filozofija, resnica, da "Najprej dovoli, da Krišna uživa. On je gospodar. Potem bomo mi uživali." Tena tyaktena bhuñjīthā. Īśopaniṣade pravijo, da vse pripada Krišni. Īśāvāsyam idaṁ sarvam: (ISO 1) "Vse je last Krišne." To je ta napaka. Vse pripada Krišni, toda mi mislimo, "Vse pripada meni." To je iluzija. Ahaṁ mameti (SB 5.5.8). Ahaṁ mameti. Janasya moho 'yam ahaṁ mameti. To je iluzija. Vsi mislijo, "Jaz sem to telo, in vse, kar najdemo v tem svetu, je zato tu, da jaz uživam v tem." To je napaka civilizacije. Znanje je: "Vse pripada Krišni. Vzamem lahko le toliko, kot mi On da, prijazno dovoli." Tena tyaktena bhuñjīthā. To ni vajšnavska filozofija; to je dejstvo. Nihče ni lastnik. Īśāvāsyam idaṁ sarvam. Vsak... Krišna reče, "Jaz sem uživalec. Jaz sem lastnik." Sarva-loka-maheśvaram (BG 5.29). Mahā-īśvaram. Mahā pomeni velik. Mi lahko zahtevamo īśvaram, kontrolor, toda Krišna je opisan kot mahā-īśvaram "kontrolor od kontrolorja." To je Krišna. Nihče ni neodvisen kontrolor.
Zato je Krišna opisan kot Hṛṣīkeśa. Hṛṣīkeṇa hṛṣīkeśa-sevanaṁ bhaktir ucyate (CC Madhya 19.170). In bhakti pomeni služiti Hṛṣīkeśa s pomočjo hṛṣīka. Hṛṣīka pomeni čute. Krišna je gospodar čutov, zato, katerikoli čut že imam, je njegov gospodar Krišna, Krišna je lastnik. Ko so naši čuti vključeni v zadovoljevanje gospodarja čutov, to imenujemo bhakti. To je definicija bhakti, vdanega služenja. In ko so čuti vključeni v čutno zadovoljevanje, ki ni za gospodarja, se to imenuje kāma. Kāma in prema. Prema pomeni ljubezen do Krišne, delati vse v Njegovo zadovoljstvo. To je prema, ljubezen. In kāma pomeni, da je vse za zadovoljstvo lastnih čutov. To je razlika. Čut je medij. Ali zadovoljiš svoje čute, ali Krišnove. Toda, ko zadovoljiš Krišnove čute, postaneš popoln, in ko zadovoljiš svoje čute, postaneš nepopoln, v iluziji. Ker svojih čutov ne moreš zadovoljiti. Brez Krišne to ni mogoče. Hṛṣīkeṇa hṛṣīkeśa-sevanaṁ bhaktir ucyate (CC Madhya 19.170).
Zato mora oseba čute očistiti. V sedanjem trenutku, skuša vsakdo zadovoljiti svoje čute. Ahaṁ mameti. Janasya moho 'yam (SB 5.5.8). Puṁsaḥ striyā maithunī-bhāvam etat. Ves materialni svet je... Obstajata dve živi bitji, moški in ženska. Tako moški kot ženska, oba skušata zadovoljiti svoje čute. Tu tako imenovana ljubezen pomeni... Ni ljubezni. Ne more biti... Zato ker se nobeden od njiju ne trudi zadovoljiti čutov na nasprotni strani. Vsakdo poskuša zadovoljiti svoje čute. Ženska ljubi moškega, ker zadovoljuje njene čute in moški ljubi žensko, ker zadovoljuje... Tako da, takoj ko pride do majhnih motenj v čutnem zadovoljevanju, ločitev. "Ne želim si." Ker je osrednja točka lastno čutno zadovoljstvo. Toda lahko ustvarimo sliko, steklenico za predstavo, "Oh, tako zelo te ljubim. Tako zelo." Ljubezni ni. Vse je kāma, poželenje. V materialnem svetu ni možnosti za ljubezen. Ni možno. Tako imenovano varanje je, zgolj to. "Ljubim te. Ljubim te, ker si lepa. To bo zadovoljilo moje čute. Ker si mlada, bo to zadovoljilo moje čute." To je ta svet. Materialni svet pomeni to. Puṁsaḥ striyā maithunī-bhāvam etat. Celoten princip tega materialnega sveta je čutno zadovoljstvo. Yan maithunādi-gṛhamedhi-sukhaṁ hi tucchaṁ kaṇḍūyanena karayor iva duḥkha-duḥkham (SB 7.9.45).