SL/Prabhupada 0312 - Človek je razumna žival

Revision as of 09:19, 20 April 2016 by Lucija (talk | contribs) (Created page with "<!-- BEGIN CATEGORY LIST --> Category:1080 Slovenian Pages with Videos Category:Prabhupada 0312 - in all Languages Category:SL-Quotes - 1975 Category:SL-Quotes -...")
(diff) ← Older revision | Latest revision (diff) | Newer revision → (diff)


Invalid source, must be from amazon or causelessmery.com

Morning Walk -- April 1, 1975, Mayapur

Prabhupāda: Zdaj, vsaj zame, gibanje za zavest Krišne ni več teoretično. Je praktičen. Lahko rešiti vseh problemov.

Puṣṭa Krišna: Ljudje ne želijo sprejeti nobene strogosti, čeprav.

Prabhupāda: Hm?

Puṣṭa Krišna: Ljudje ne bodo sprejeli nobene strogosti.

Prabhupāda: Potem morate trpeti zaradi bolezni. Če imate bolezen, jo morate preboleti ... Kaj je strogost? Kje je strogost?

Puṣṭa Krišna: Če ne vzamejo zdravila, potem jih ni mogoče pozdraviti.

Prabhupāda: Potem morajo trpeti. Bolan človek noče vzeti zdravila, kje je potem ...? On mora trpeti. Kje je zdravilo?

Pañcadraviḍa: Pravijo, da smo mi bolni.

Prabhupāda: Eh?

Pañcadraviḍa: Pravijo, da smo mi bolni. Pravijo, da je bolan vsak od nas, ne oni.

Prabhupāda: Da. Gluh človek misli, da so vsi ostali gluhi. (Smeh) To pomeni, da niso niti človeška bitja. Živali. Ne pridejo do sklepa: "Ali smo mi bolni, ali pa vi. Sedi. Govori." Tudi to, niso pripravljeni. Potem? Kaj lahko storimo z živalmi?

Pañcadraviḍa: Pravijo, da smo staromodni. Nočejo se več ukvarjati z nami.

Prabhupāda: Zakaj se potem ukvarjate s temi težavami? Zakaj se ukvarjate z družbenimi težavami? Moti vas, vendar ne najdete rešitve. Po vsem svetu so časopisi poln nesreč.

Viṣṇujana: Šrila Prabhupāda, jih lahko spravite k pameti? Če so nerazumni, obstaja kakšen način, da jih ...

Prabhupāda: Oni so razumni. Človek, vsako človeško bitje je razumno. Rečeno je: "Človek je razumna žival." Ko razumnosti ni, to pomeni, da so še vedno živali.

Pañcadraviḍa: No, kaj je mogoče storiti z živalmi?

Prabhupāda: To je ... To je zelo preprosta resnica. Samo jaz sem to telo. Iščem srečo. Torej, zakaj iščem srečo? Če preprosto razpravljate o tem vprašanju, potem boste ugotovili, da je človek razumen. Zakaj iščem srečo? Kaj je odgovor? To je dejstvo. Vsakdo išče srečo. Zakaj iščemo srečo? Kaj je odgovor?

Pañcadraviḍa: Ker so vsi nesrečni in tega ne marajo.

Prabhupāda: To je ravno obratna razlaga.

Kīrtanānanda: Ker sem po naravi vesel.

Prabhupāda: Da. Po naravi sem vesel. In kdo je srečen, to telo ali duša?

Puṣṭa Krišna: Ne, duša.

Prabhupāda: Kdo želi srečo? Želim zaščititi to telo - zakaj? Ker sem v tem telesu. In če grem stran od tega telesa, kdo si prizadeva za njegovo srečo? To običajno razmišljanje nima smisla. Zakaj iščem srečo? Pokrivam to telo, da ne bo pod vplivom mraza. Zakaj potem iščem srečo telesa pred mrazom in vročino? Ker sem notri ... Če grem ven iz telesa, potem to ni več iskanje sreče. Ali ga vrgežete na cesto ali je v izjemnem mrazu ali vročini, ni pomembno. Kdo potem išče srečo? Tega ne vedo. Za koga ste tako zaposleni s srečo? Tega ne vedo. Tako kot mačke in psi.

Puṣṭa Krišna: Vendar mislijo, da nimajo časa za petje svetega imena.

Prabhupāda: Hm?

Puṣṭa Krišna: Njihova filozofija je, da bi bili srečni, morajo delati ves dan.

Prabhupāda: Hm. To je tvoja filozofija. Ste brezvestni ljudje, vendar mi ne delamo. Zakaj ne vidiš našega primera? Mi preprosto živimo srečno.