View source for SL/Prabhupada 0426 - Tisti, ki je izobražen, se ne sprašuje, ali za življenje ali za mrtvo telo

<!-- BEGIN CATEGORY LIST -->
[[Category:1080 Slovenian Pages with Videos]]
[[Category:Prabhupada 0426 - in all Languages]]
[[Category:SL-Quotes - 1972]]
[[Category:SL-Quotes - Lectures, Bhagavad-gita As It Is]]
[[Category:SL-Quotes - in United Kingdom]]
<!-- END CATEGORY LIST -->
<!-- BEGIN NAVIGATION BAR -- DO NOT EDIT OR REMOVE -->
{{1080 videos navigation - All Languages|English|Prabhupada 0425 - They Might Have Made Some Changes|0425|Prabhupada 0427 - Soul is Different from the Gross Body and the Subtle Body|0427}}
<!-- END NAVIGATION BAR -->
<!-- BEGIN ORIGINAL VANIQUOTES PAGE LINK-->
<div class="center">
'''<big>[[Vaniquotes:It is said that one who is learned, he does not lament either for the living or for the dead body|Original Vaniquotes page in English]]</big>'''
</div>
----
<!-- END ORIGINAL VANIQUOTES PAGE LINK-->

<!-- BEGIN VIDEO LINK -->
{{youtube_right|_E8tiwEev6M|Tisti, ki je izobražen, se ne sprašuje, ali za življenje ali za mrtvo telo<br/>- Prabhupāda 0426}}
<!-- END VIDEO LINK -->

<!-- BEGIN AUDIO LINK -->
<mp3player>https://s3.amazonaws.com/vanipedia/clip/720716BG.EDI_clip1.mp3</mp3player>
<!-- END AUDIO LINK -->

<!-- BEGIN VANISOURCE LINK -->
'''[[Vanisource:Lecture on BG 2.11 -- Edinburgh, July 16, 1972|Lecture on BG 2.11 -- Edinburgh, July 16, 1972]]'''
<!-- END VANISOURCE LINK -->

<!-- BEGIN TRANSLATED TEXT -->
Prabhupāda: Prevod. 

Pradyumna: Prevod: "Blagoslovljeni Gospod je rekel: Medtem ko govoriš učene besede, žaluješ za tistim, kar ni vredno žalosti. Modri ne žalujejo niti za živimi niti za mrtvimi ([[Vanisource:BG 2.11 (1972)|BG 2.11]])." 

Prabhupāda: "Blagoslovljeni Gospod je rekel: Medtem ko govoriš učene besede, žaluješ za tistim, kar ni vredno žalosti. Modri ne žalujejo niti za živimi niti za mrtvimi." Ta filozofija Krišne, gibanje za zavest Krišne, je naučiti ljudi razumeti, kakšen je izvorni položaj živega bitja. Tukaj je rečeno, da kdor je učen, ne žaluje za živim ali za mrtvim telesom. (na stran:) Odstraniti jih je treba iz sprednje strani. Odstraniti jih je treba, naj gredo nazaj. Sedanja civilizacija temelji na telesnem konceptu življenja: "Jaz sem to telo." "Sem Indijec," "Sem Američan," "Sem hinduist," "musliman sem," "črn sem," "bel sem," in tako naprej. Celotna civilizacija deluje na takšnem telesnem konceptu življenja. Čeprav na veliko univerzah in izobrazbenih inštitucijah obstaja napreden študij, nikjer ni razpravljano ali poučeno o temi, "Kaj sem." Pravzaprav, ljudje so še bolj zavedeni, ko jih poučujejo: "Rojeni ste v tej deželi. Morate čutiti svoj narod, morate delovati za svoj narod." Ali pa se učiti tako imenovane narodnosti. Toda nihče se ne nauči tega, kar dejansko je. 

V podobnem položaju je bil Arjuna, Arjuna na bojišču Kurukšetre. Prišlo je do spopada. To je zgodovina velike Indije, Mahābhārata. Imenovana je Mahābhārata. Bhagavad-gita je del Mahābhārate. Mahābhārata pomeni veličastna Indija ali veličasten planet. Torej, v tej zgodovini veličastne Indije, je prišlo do spopada med dvoje bratranci, med Pandavami in Kuruji. Pandave in Kuruji so pripadali isti družini, poznani kot Kuru dinastija, in takrat, pred 5.000 leti, je Kuru dinastija vladala po celem svetu. Zdaj je to, kar poznamo kot Bhārata-varṣa, le del takratne celote. Nekdaj, je bil ta planet poznan kot Bharata-varša. Pred tem, pred tisoč leti, je bil ta planet poznan kot Ilāvṛta-varṣa Toda obstajal je velik cesar, ki mu je bilo ime Bharata. Po njegovem imenu, je bil ta planet poznan kot Bhārata-varṣa. Ampak postopoma so se ljudje sčasoma razpršili iz te celote. Tako, kot imamo izkušnjo v Indiji, recimo 20 let, ali 25 let nazaj, Pakistana ni bilo. Ampak tako ali drugače, zdaj obstaja Pakistan. Dolgo, dolgo nazaj, na tem planetu ni bilo takšne razmejitve. Planet je bil eden, tudi kralj je bil eden, kultura pa je tudi bila samo ena. Kultura je bila Vedska kultura, kralj pa je bil samo en. Tako kot sem vam povedal, so kralji iz dinastije Kuru vladali po svetu. Bila je monarhija. In tako je bil prepir med bratranci v isti družini, kar je tematika Bhagavad-gite. Bhagavad-gita je bila izgovorjena na bojišču. Na bojišču imamo zelo malo časa. Bhagavad-gita je bila izgovorjena, ko sta se obe skupini srečali na bojišču. In Arjuna, ko je videl drugo stran, da so na drugi strani vse osebe, ki vsi pripadajo njegovi družini, vsi družinski člani in ker je bil to spopad med bratranci, je postal sočuten. Sočutno je rekel Krišni, "Moj dragi Krišna, ne želim se bojevati. Naj moji bratranci uživajo kraljestvo. Ne morem jih ubiti v tem spopadu." To je tema Bhagavad-gite. Ampak Krišna ga je spodbudil "Ti si kšatriya. Tvoja dolžnost je da se boriš. Zakaj odstopaš od svoje dolžnosti?" 
<!-- END TRANSLATED TEXT -->