SL/Prabhupada 0798 - Si plesalka, moraš plesati, ne bodi srazmežljiva: Difference between revisions
(Created page with "<!-- BEGIN CATEGORY LIST --> Category:1080 Slovenian Pages with Videos Category:Prabhupada 0798 - in all Languages Category:SL-Quotes - 1973 Category:SL-Quotes -...") |
(Vanibot #0023: VideoLocalizer - changed YouTube player to show hard-coded subtitles version) |
||
| Line 7: | Line 7: | ||
<!-- END CATEGORY LIST --> | <!-- END CATEGORY LIST --> | ||
<!-- BEGIN NAVIGATION BAR -- DO NOT EDIT OR REMOVE --> | <!-- BEGIN NAVIGATION BAR -- DO NOT EDIT OR REMOVE --> | ||
{{1080 videos navigation - All Languages| | {{1080 videos navigation - All Languages|Slovenian|SL/Prabhupada 0797 - Zato, ker ljudje sledijo procesu zavesti Krišne - tako je rekel Krišna, so veliki vojščaki|0797|SL/Prabhupada 0799 - Popolna svoboda - večnost, blaženost in obilje znanja|0799}} | ||
<!-- END NAVIGATION BAR --> | <!-- END NAVIGATION BAR --> | ||
<!-- BEGIN ORIGINAL VANIQUOTES PAGE LINK--> | <!-- BEGIN ORIGINAL VANIQUOTES PAGE LINK--> | ||
| Line 17: | Line 17: | ||
<!-- BEGIN VIDEO LINK --> | <!-- BEGIN VIDEO LINK --> | ||
{{youtube_right| | {{youtube_right|AC8saNxQaK0|Si plesalka, moraš plesati, ne bodi srazmežljiva<br/>- Prabhupāda 0798}} | ||
<!-- END VIDEO LINK --> | <!-- END VIDEO LINK --> | ||
Latest revision as of 19:20, 3 August 2021
Lecture on BG 2.36-37 -- London, September 4, 1973
Torej je položaj Arjune zelo negotov. Obstaja bengalski pregovor nachte bose guṇṭhana. Punca, ona je zelo znana plesalka. Torej je sistem, kot smo ga predstavili, dekleta in dame imajo svojo tančico. Guṇṭhana, v indijskem jeziku se imenuje guṇṭhana. Torej plesalka, ko je bila na odru, je videla, da jo gleda toliko njenih sorodnikov. Zato si je nadela tančico. Torej, to ni potrebno. Plesalka si. Zdaj moraš plesati. Ne smeš biti sramežljiva. Moraš prosto plesati. To je tvoja dolžnost. Torej Arjuna ... Nek malopridnež je ubil nekaj ljudi in za razlog navaja, da ubijanje ni grešno, ker je to navedeno v Bhagavad-giti. Da. Očitno se zlikovcem zdi, da Krišna Arjuno spodbuja k boju. In pravi, da to ni greh. Toda bedak ne vidi, pod kakšnimi pogoji Krišna to svetuje. Sva-dharmam api cāvekṣya (BG 2.31). Sva-dharma, načelo je ...Dolžnost kšatrije je boriti se in v boju ubijati. Če ste v boju, in postanete sočutni, to je isti primer: kot sramežljiva plesalka na odru. To je isti primer. Zakaj bi morala biti sramežljiva? Svobodno mora plesati. To bo njena zasluga. Torej, na bojnem polju ne morete biti sočutni. To ni potrebno. Na toliko načinov. Ahiṁsā ārjava, to so dobre lastnosti. V trinajstem poglavju je Krišna opisal ahiṁso, nenasilje. Nenasilje je splošno sprejeto. In pravzaprav je bil Arjuna nenasilen. Ni bil strahopetec. To ne pomeni, da se zaradi tega ni želel boriti. Ne. Kot Vaišnava je po naravi nenasilen. Nikogar noče ubiti, še posebej pa ne lastnih sorodnikov. Bil je malo sočuten. Saj ne, da je bil strahopetec.
Tako Krišna Arjuno spodbuja k opravljanju svoje dolžnosti. Ne moreš odstopati od dolžnosti. To je bilo bistvo. Ko pride do boja, se morate redno boriti in ubijati sovražnike. To je tvoja dolžnost. Ko se spopadate s sovražniki, če postanete sočutni, "Kako naj ubijam?" - to je strahopetnost. Zato Krišna tukaj zaključuje: hato vā prāpsyasi svargaṁ jitvā vā bhokṣyase mahīm (BG 2.37). Obstajata dve možnosti. Za borca, za kšatrijo, ki se bo boril v bitki in pri tem bodisi zmagal bodisi umrl. Ne. Borite se do zadnjih moči, če ste tega sposobni, nato pa zmagajte. Ali umrite. Brez prenehanja. Na ta način so bili mišljeni vsi ti boji. Glede na vedsko kulturo, kšatriij ... Ne brahman. Brahman se ne spodbuja k boju ali k ubijanju. Ne. Vedno bi morali ostati nenasilni. Tudi če je potrebno nasilje, brahmana ne bo osebno ubijal. Zadevo bo predal kšatrijam, kraljevskemu redu.