»Ob času smrti, glede na to o čem razmišljate, si na ta način pripravljate naslednje življenje. Celotno naše življenje bi morali dojemati tako, a istočasno lahko vsaj na koncu življenja mislimo na Krišno. Tako bomo gotovo prišli nazaj k Kršni. Tako moramo delovati. Samo, če prakticiramo takrat, ko smo stabilni in močni se naša zavest pravilno razvija. Namesto, da tratite svoj čas s čutnim zadovoljevanjem se raje koncentrirajte na zavest Krišne – to pomeni, da delamo na rešitvah vseh nesreč našega materialnega obstoja. To je pravi proces, zavest Krišne, vedno misli na Krišno.«
|