»Večno osvobojena duša je zadovoljna že samo s tem, da ljubi Krišno. To ji prinaša pravo zadovoljstvo. Vsi želimo ljubiti, to je naša naravna danost. Vsi. In če v tem materialnem svetu nimamo koga ljubiti, potem včasih ljubimo mačke in pse. Razumete? Vsi moramo ljubiti nekoga. In ker ne najdem primerne osebe, ki bi ji dajal ljubezen, se obrnem k nekemu hobiju, k živali, saj imam ljubezen, ki jo želim dati. A je uspavana. Naša ljubezen do Krišne je uspavana. Je znotraj nas, a ker nimamo informacij o Krišni, potem svojo ljubezen usmerjamo nekam in to nam povzroča vznemirjenje. Cilj ljubezni ni pravi – zato smo vznemirjeni.«
|