SL/Prabhupada 0131 - Naravno se je predati očetu
Lecture on BG 7.11-16 -- New York, October 7, 1966
To je norost, ta privid, to iluzijo materialnega sveta je zelo težko premagati. Zelo je težko. Ampak gospod Kṛṣṇa pravi, mām eva ye prapadyante māyām etāṁ taranti te (BG 7.14). Če kdorkoli prostovoljno, ali ker razume svojo bedno življenje, če se preda Kṛṣṇi, "Moj dragi Kṛṣṇa, pozabil sem te že za toliko življenj. Sedaj razumem, da si moj oče, da si moj zaščitnik. Predam se ti." Tako kot gre zgubljeni otrok očetu, "Moj dragi oče, moje nerazumevanje je povzročilo, da sem šel stran od tvoje zaščite, vendar sem trpel. Sedaj sem se vrnil." Oče ga objame "Moj dragi fant, pridi. Tako sem bil v skrbeh zate vse te dni. Oh, zelo lepo je da si se vrnil." Oče je tako prijazen. Mi smo torej v isti situaciji. Takoj ko se predamo vsevišjemu Gospodu... To ni zelo težko. Sinova predaja očetu, mar je to zelo težko? Menite da je to zelo težko? Sin se predaja svojemu očetu. Je povsem naravno. Ni žalitev. Oče je vedno nadrejen. Torej če se dotaknem stopal mojega očeta, se priklonim pred očetom, je to blaženost. To je blaženost zame. Ni žalitev. Ni težav. Zakaj se nebi predal Kṛṣṇi?
To je torej proces. Mām eva ye prapadyante. "Vsa ta zaslepljena živa bitja, ko se mi predajo," māyām etāṁ taranti te (BG 7.14), "nimajo več grenkob v življenju." Takoj je pod zaščito očeta. Našli boste na koncu Bhagavad-gīte, ahaṁ tvāṁ sarva-pāpebhyo mokṣayiṣyāmi mā śucaḥ (BG 18.66). Ko oče... Ko otrok zleze med prsi matere, mati zaščiti. Če je kakšna nevarnost, je mati pripravljena žrtvovati prvo svoje življenje in potem otrokovo. Podobno, ko smo mi pod Božjo zaščito, potem ni strahu.