SL/Prabhupada 0148 - Mi smo sestavni delci Boga

From Vanipedia


Mi smo sestavni delci Boga
- Prabhupāda 0148


Lecture on SB 7.6.1 -- Madras, January 2, 1976

To je dharma. Sambandha, abhidheya, prayojana, te stvari. Vse vede so razdeljene na tri dele. Sambandha je naša povezava s Bogom. To se imenuje sambandha. In potem abhideya. Glede na ta odnos moramo delovati. Temu se reče abhideya. In zakaj delujemo? Ker imamo cilj življenja, želimo doseči cilj življenja. Torej kaj je cilj življenja? Cilj življenja je, iti nazaj domov, nazaj k Bogu. To je cilj življenja. Smo delčki Boga. Bog je sanātana in On ima Svoje bivališče, sanātana. Paras tasmāt tu bhāvo 'nyo 'vyakto 'vyaktāt sanātanaḥ (BG 8.20). Obstaja kraj, ki je večen. Ta materialen svet ne bo obstajal večno. Je bhūtvā bhūtvā pralīyate (BG 8.19). Manifestira se na določen datum. Tako kot moje telo in vaše telo, se manifestira na določen datum. Obstaja nekaj časa. Raste. Ima stranske produkte. Potem se postaramo, pojemamo in nazadnje konec. Temu se reče ṣaḍ-vikāra. Ali karkoli je materialnega. Vendar obstaja še ena narava, kjer ni ṣaḍ-vikāra. Ta je večna. Torej ta se imenuje sanātana-dhāma. In jīve, mi kot živa bitja, smo tudi opisani kot večni. Na hanyate hanyamāne śarīre (BG 2.20). In gopod je tudi ogovorjen kot sanātana. Torej naša dejanska situacija je, da smo sanātana, Kṛṣṇa je sanātana in Kṛṣṇa ima His bivališče, ki je sanātana. Ko se vrnemo nazaj temu sanātana-dhāma in živimo z vsevišjim sanātana, Kṛṣṇo... In mi smo tudi sanātana. Proces s katerim lahko dosežemo ta najvišji cilj življenja, to se imenuje sanātana-dharma. Tukaj izvajamo anātana-dharmo. Torej sanātana-dharma in ta bhāgavata-dharma, sta ista stvar. Bhāgavata, Bhagavān. Iz besede Bhagavān, izhaja beseda bhāgavata. Torej to bhāgavata-dharmo je opisal Śrī Caitanya Mahāprabhu. In pravi jīvera svarūpa haya nitya kṛṣṇa dāsa (Cc. Madhya 20.108-109). Smo večni sluge Kṛṣṇe. To je. Vendar ta trenutek, z našo materialno povezavo, namesto da bi postali sluga Boga, Kṛṣṇa, smo postali sluge tako mnogih stvari, māyā in posledično trpimo. Nismo zadovoljni. Ne more obstajati. Ne more nam ustrezati. Tako kot če vzameš en vijak iz stroja. Če vijak tako ali drugače pade, nima vrednosti. Ampak isti vijak, ko ga vtaknemo v stroj ali ko stroj ne deluje brez tega vijaka, je v vznemirjenem stanju, tako vzameš isti vijak in ga vtakneš in stroj deluje, ter vijak postane precenljiv. Torej mi smo delčki boga, Kṛṣṇe. Mamaivāṁśo jīva-bhūtaḥ (BG 15.7), pravi Kṛṣṇa. Torej sedaj smo ločeni. Padli smo. Drug primer je tako kot velik ogenj in majhna iskrica. Iskra je tudi ogenj, dokler je z ognjem. In če tako ali drugače iskra pade iz ognja, ugasne. Ne obstajajo več njene ognjene lastnosti. Vendar če jo ponovno damo v ogenj, ponovno postane iskra. To je naš položaj. Tako ali drugače, smo prišli v ta materialen svet. Čeprav smo mali delčki, drobni deli Vsevišjega Gospoda, vendar ker smo v tem materialnem svetu, smo pozabili naš odnos s Bogom in naš... Manaḥ-ṣaṣṭhānīndriyāṇi prakṛti-sthāni karṣati (BG 15.7). Borimo se proti temu materialnemu svetu in toliko drugih stvari. Tukaj tudi služimo, ker smo večni sluga. Vendar ker smo opustili to služenje Vsevišjega Gospoda, smo se vključili v službo toliko drugim stvarem. Vendar nihče ni zadovoljen, kot je častni sodnik rekel, da nihče ni zadovoljen. To je dejstvo. Ne moremo biti zadovoljni. Ne moremo biti zadovoljni, ker smo ustrojno sluge Boga, vendar smo bili dani v ta materialen svet, da lahko služimo mnogo drugih stvari, ki se ne prilegajo našemu ustroju. Posledično delamo načrte služenja. Temu se reče mentalna izmišljotina. Manaḥ-ṣaṣṭhānīndriyāṇi prakṛti-sthāni karṣati (BG 15.7). Boj, to je boj.