SL/Prabhupada 0166 - Ne moremo ustaviti sneženja
Lecture on BG 2.7-11 -- New York, March 2, 1966
Ne smemo pozabiti, da smo stalno podvrženi trpljenju. Obstajajo tri vrste trpljenja. Ne govorim o ekonomskih problemih in podobno. Tudi to je vrsta trpljenja. Vendar pa glede na vedsko znanje, obstajajo tri vrste trpljenja. To je dejstvo. Prvo vrsto trpljenja nam povzročata telo in um. Na primer, lahko dobimo glavobol. Včasih nam je zelo vroče, včasih zelo hladno. Obstaja tako veliko vrst telesnega trpljenja. Na podoben način trpimo tudi zaradi našega uma. Na primer, moj um danes ni dobro. Nekdo me je užalil, mi nekaj rekel. Zato trpim. Ali pa sem nekaj ali nekoga izgubil. Tako veliko stvari. Prva vrsta trpljenja je trpljenje zaradi telesa in uma. Drugo vrsto trpljenja nam povzroča narava. To se imenuje adhidaivika in tega ne moremo nadzorovati. V nobenem trpljenju ne nadzorujemo situacije. Recimo, da močno sneži. Celoten New York je zasut s snegom. In zaradi tega imamo vsi neprijetnosti. To je vrsta trpljenja. Ampak tega ne moremo nadzorovati. Ne moremo ustaviti sneženja. Razumete? Če piha mrzel veter, ga ne moremo ustaviti. Ta vrsta trpljenja se imenuje adhidaivika. Trpljenje zaradi telesa in uma pa se imenuje adhyātmika. Tretja vrsta trpljenja se imenuje adhibhautika in jo povzročajo druga živa bitja. Sovražniki, živali, črvi, tako veliko možnosti. Te tri vrste trpljenja so vedno prisotne. Vedno. Ampak mi si tega trpljenja ne želimo. Ko se porodi to vprašanje...
Tukaj se Arjuna zaveda, da je vojna in da je njegova dolžnost, da se bojuje s sovražnikom. Ampak ker so to njegovi sorodniki, zaradi tega trpi. Tako se počuti. Dokler se človek ne zbudi in ne zave dejstva, da stalno trpimo, čeprav si tega trpljenja ne želimo... Oseba, ki se tega zaveda, mora pristopiti k duhovnem učitelju. Razumete? Dokler je človek podoben živalim, se ne zaveda da stalno trpi. Se tega ne zaveda. Ni mu mar za to oziroma se s tem ne želi ukvarjati. Tukaj Arjuna trpi in poskuša najti rešitev in zato sprejme duhovnega učitelja. Ko se torej zavedamo svojega trpljenja, ko se zavemo trpečih situacij... Trpljenje je prisotno. Tudi če na trpljenje pozabimo oziroma se ga ne zavedamo, je trpljenje kljub temu prisotno. Ko si oseba za svoje trpljenje zelo resno prizadeva najti rešitev, takrat potrebuje duhovnega učitelja. Prav tako tudi Arjuna potrebuje duhovnega učitelja. Je to jasno? Trpljenje je prisotno. Da bi to razumeli, ne potrebujemo nikakršne izobrazbe. Že samo preprosta misel, "Čeprav si vsega tega trpljenja ne želim, kljub temu trpim. Zakaj? Obstaja kakšna rešitev za to?" Rešitev obstaja. Vso to vedsko znanje... In ne samo vedsko znanje... Zakaj vi hodite v šolo? Zakaj hodite na fakulteto? Zakaj si želite postati znanstvenik? Zakaj si želite postati pravnik? Vse je namenjeno temu, da bi se naše trpljenje končalo. Nihče se ne bi izobraževal, če ljudje ne bi trpeli. Razumete? Ljudje mislijo, da če bodo izobraženi, če bodo postali zdravniki ali odvetniki ali inženirji, da bodo potem srečni. Srečni. To je končni cilj. "Dobil bom dobro službo, državno službo. Potem bom srečen."
Sreča je končni cilj vseh naporov. Vendar je takšno olajšanje trpljenja samo začasno. Vzrok resničnega trpljenja je naš materialni obstoj. Te tri vrste trpljenja. Ko se oseba zaveda svojega trpljenja in se tega trpljenja poskuša rešiti, takrat potrebuje duhovnega učitelja. Če se poskušate rešiti svojega trpljenja in se želite z nekom posvetovati, kakšna mora ta oseba, ki lahko vse vaše trpljenje konča, biti? To morate vedeti. Če želite kupiti dragulj, diamant, zelo dragoceno stvar in če greste v trgovino z živili... Če ste tako nevedni, boste prevarani. Boste prevarani. Obrniti se morate vsaj na zlatarno. Zlatarno. Toliko znanja morate imeti.