SL/Prabhupada 0230 - Po vedski civilizaciji sodeč, obstajajo štiri delitve družbe
Lecture on BG 2.1-5 -- Germany, June 16, 1974
To je bil torej pogovor med Arjuno in Krišno, na bojnem polju pri Kurukṣetri. Vsebina tega pogovora je bila, da čeprav je bila napovedana bitka, je Arjuna, ko je izvedel, da so "Njegovi sorodniki na nasprotni strani," kako naj bi jih pokončal? Krišna mu je predlagal, "Vsi morajo izvršiti svoje predpisane dolžnosti brez pomislekov glede osebnih izgub ali pridobitja." Po vedski civilizaciji sodeč, obstajajo štiri delitve družbe. Te delitve so prisotne po vsem svetu. To je naravno. Tako kot lahko preučujemo na primeru našega telesa , tu je glava, tu je roka, tu je trebuh, tu je noga, mora biti v družbi podobno, en razred mož, ki se smatra za možgane, drugi razred je zato tu, da družbo varuje pred nevarnostjo, naslednji razred mož so strokovnjaki na področju pridelave hrane prav tako so tudi tisti, ki trgujejo in dajejo kravam zaščito. Tako da... Zadnji razred mož, so predvsem tisti, ki ne morejo delovati kot možgani, niti ne kot zaščitniki pred nevarnostjo, niti ne morejo poizvesti hrane ali dajati kravam zaščite, ti se imenujejo śūdre: tako kot se ne moreš izogniti, da nebi imel popolnega telesa, možganski oddelek, oddelek za roke, oddelek za trebuh in potem še oddelek za hojo in delo.
Tako da, Arjuna je pripadal skupini ljudi, ki so bili zaščitniki družbe. Ko je Arjuna pomisleke o boju, o tem, da bi se boril, mu je Krišna svetoval "Tvoja dolžnost je, da se boriš." Splošno rečeno, ubijanje ni dobro, toda ko je tu prisoten sovražnik, agresor, potem ni greh, če ubiješ agresorja. Tako da je, v bitki na Kurukṣetri, druga skupina, postala agresor skupini, v kateri je bil Arjuna. To je struktura Bhagavad-gīte. Pravi namen je bil Arjuno naučiti duhovnega razumevanja.
To duhovno razumevanje pomeni v prvi vrsti vedenje, kaj je duh. Če ne veš, kaj je to duh, kje je tu duhovno razumevanje? Ljudje so preveč zatopljeni v telo. To imenujemo materializem. Toda, ko razumeš, kaj je duh in deluješ v skladu s tem, se to imenuje duhovnost. Arjuna je okleval v boju z naspotno skupino, ker je imel telesne odnose z njimi. Tako da je med Arjuno in Krišno potekala diskusija, toda to je bila prijateljska diskusija. Zato je Arjuna, ko je spoznal, da zgolj prijateljska diskusija ne bo rešila problema, postal Njegov učenec. Arjuna se je predal Krišni, śiṣyas te 'ham śādhi māṁ prapannam: (BG 2.7) "Moj dragi Krišna, dolgo sva se pogovarjala kot prijatelja. Sedaj bom postal tvoj stalni učenec. Prijazno me reši z napotkom. Kaj moram storiti?" Ko je prišlo do tega, je Krišna Arjuni svetoval sledeče: śrī-bhagavān uvāca. Sedaj, tu piše... Kdo se pogovarja z Arjuno? Avtor oziroma zapisovalec Bhagavad-gīte... Bhagavad-gītā je bila govorjena s strani Krišne. To je bil pogovor med Krišno in Arjuno, zapis je omogočil Vyāsadeva, kasneje je to postala knjiga. Tako kot sedaj, ko se pogovarjamo, je to zapisano in kasneje objavljeno v knjigi. Tako da, v tej knjigi piše, bhagavān uvāca. Pisec je Vyāsadeva. On ne reče, "Jaz govorim." Reče, bhagavān uvāca - "in vzvišena osebnost Boga je rekla."