SL/Prabhupada 0308 - Funkcija duše je zavest Krišne
Lecture -- Seattle, October 2, 1968
Mladi mož (2): Kako lahko nekdo natrenira um?
Prabhupāda: To je ta trening. Zgolj vključi se v aktivnosti pri zavesti Krišne. To je praktično. Tako kot petje, deček, star deset let, je prav tako vključen. Njegov um je koncentriran na vibracijo Hare Krišna. Njegovi ostali čuti, noge in roke, one delujejo, plešejo. Tako da moramo na ta način trenirati svoj um, da so naši čuti zmeraj vključeni v zavest Krišne. To te bo naredilo popolnega. To je mogoče za vsakogar. Ni ti potrebno sedeti, na določenem mestu, da bi na na nekaj umetno meditiral. V trenutku, ko poješ Hare Krišna, se tvoj um preusmeri, v hipu se spomniš na Krišno, na Njegova navodila, na Njegovo delo, na vse. Za to je potrebna praksa.
Mladi mož (2): Ker ste sončni žarek od samega Sonca, če se tako izrazim...
Prabhupāda: Ja.
Mladi mož (2): Lahko mislite nase?
Prabhupāda: Zakaj pa ne? Sem posameznik.
Mladi mož (2): In ko mislite, mislite na Krišno?
Prabhupāda: Čeprav sem majhen, sem posameznik. Imam vso moč mišljenja, čutenja, pripravljenosti. To delamo. Mi smo posamezniki. Sem smo prišli s strani naše individualne volje. Nihče te ni prisilil. Če želiš, lahko greš. Nekdo pride sem, nekdo nikoli ne pride, nekdo prihaja dnevno. Zakaj? Tudi, če si majhen, imaš individualnost. Tudi v tem pogojenem stanju, si svoboden, tako zelo svoboden. In ko si nepogojen, čisti duh, ne veš, koliko svobode pravzaprav imaš. Ni pomembno, če si majhen, saj si duhovna iskra. Ne vidiš te male, duhovne iskre, ki je noben zdravnik, nobena zdravstvena znanost še ni odkrila, kje je duša, toda duša je tu. To je dejstvo. V trenutku, ko duša zapusti telo, je to neuporabno. Najdite, kaj je ta pomemben delček. To ni mogoče, ker je tako zelo majhen, da ti, s svojimi materialnimi očmi ali mikroskopi ali katerikolimi skopi, tega ne moreš najti. Zato govorijo, da duše ni. Toda ne morejo razložiti, kaj je šlo. Tudi ta majhen delček duhovne duše je tako močan, da ga, vse dokler se nahaja znotraj telesa, tega ohranja lepega, svežega in prijetnega. In v trenutku, ko odide, začne pri priči razpadati. Le poglejte. Tako kot droga, injekcija. Malo, eno zrno, pripelje do navala. To je nekaj podobnega, tako zelo močno je. Vi ne veste, kakšna je moč take duše. To se morate še naučiti. To je potem samorealizacija. Ta proces meditacije, sedenje na tihem mestu, je priporočljivo za materialno stanje telesnega koncepta življenja. Naj si nekdo misli, meditira, "Sem jaz to telo?" potem naj naredi analize. Videli boste, da "Ne. Jaz nisem to telo. Drugačen sem od svojega telesa." Potem nadaljnja meditacija: "Če nisem to telo, potem telesna dejanja, kako to poteka?" Poteka zaradi prisotnosti enega majhnega delčka, mene. Kako telo raste? na račun prisotnosti. Tako kot ta fant, ta fant ima majhno telesno postavo. Sedaj, ta fant bo zrastel in imel zelo močno telo, tako v svojih mladih letih, kot pri starosti štiriindvajset. Sedaj, to telo, bo šlo, prišlo bo drugo telo. Kako je to mogoče? Na račun prisotnosti majhnega delčka duše. Toda, če je ta delček duše vzet ali je odšel, telo samo po sebi ne raste naprej ali se spreminja. Te so tematike za meditacijo. Toda, ko prideš do točke razumevanja, da "Jaz nisem to telo. Jaz sem duhovna duša," bo naslednja stopnja ta, da "Kakšna je naloga duše?" Naloga duše je zavest Krišne, delanje v zavesti Krišne. Tako da, v sedanji dobi, mora oseba preiti direktno na funkcijo duše; potem bodo ostale stvari avtomatsko prišle. V sedanjem trenutku ni mogoče, da bi šel na neko odročno mesto, tam mirno sedel in meditiral na... V tej dobi to ni mogoče. Nemogoče je. Če se trudiš na umeten način, bo to poraz. Zatorej moraš sprejeti ta proces,
- harer nāma harer nāma harer nāma eva kevalam
- kalau nāsty eva nāsty eva nāsty eva gatir anyathā
- (CC Adi 17.21)
V tej dobi Kali, ni druge alternative za samorealizacijo, kot je to petje Hare Krišna. To je praktično, realno dejstvo.