SL/Prabhupada 0427 - Duša se razlikuje od grobega in subtilnega telesa
Lecture on BG 2.11 -- Edinburgh, July 16, 1972
Po vedskem sistemu so v družbi štirje razredi ljudi. Cātur-varṇyaṁ mayā sṛṣṭaṁ guṇa-karma-vibhāgaśaḥ (BG 4.13). Človeška družba mora biti razdeljena na štiri razrede ljudi. Tako kot v našem telesu obstajajo štirje različni oddelki: oddelek za možgane, ročni oddelek, trebušni oddelek in oddelek za noge. Vse to potrebujemo. Če je telo potrebno vzdrževati, potem moraš primerno vzdrževati glavo, roke, trebuh in noge. Sodelovanje. Velikokrat ste že slišali za kastni sistem Indije: brāhmaṇa, kṣatriya, vaiśya, śūdra. To ni umetno. To je naravno. V katerokoli družbi, ki jo obiščete, ne samo v Indiji, v katerikoli drugi državi, so te štiri vrste ljudi tam. Inteligentni razred ljudi, vodilna vrsta ljudi, produktivni razred ljudi in delavski razred. Lahko to drugače imenujete, vendar takšna selekcija je potrebna. Tako kot sem vam že povedal, obstajajo delitve v mojem telesu - oddelek za možgane, oddelek za roke, oddelek za trebuh in oddelek za noge. Tako vsi kralji pripadajo oddelku rok, za zaščito ljudi. Torej prej, so kṣatriye... Kṣatriya pomeni tisti, ki državljanom nudi zaščito pred poškodbami sovražnikov. Temu se reče kṣatriya.
Torej naša poanta je, da Krsna obvešča Arjuno: "Zakaj odstopaš od svoje dolžnosti?" Ali misliš, da bodo tvoj brat, tvoj stric, tvoj ded, ki so na drugi strani, po bitki mrtvi? Ne. To ni dejstvo?" Bistvo je, da Krišna želi Arjuno poučiti, da se telo razlikuje od osebe. Tako kot se vsak izmed nas razlikuje od majice ali plašča. Tako smo živa bitja, duše - drugačni od grobega in subtilnega telesa. To je filozofija Bhagavad-gite. Ljudje tega ne razumejo. Na splošno ljudje mislijo, da so to telo. To je v šastrah zavrženo.
- Yasyātma-buddhiḥ kuṇape tri-dhātuke
- sva-dhīḥ kalatrādiṣu bhauma ijya-dhīḥ.
- yat-tīrtha-buddhiḥ salile na karhicij
- janeṣv abhijñeṣu sa eva go-kharaḥ
Go pomeni krava in khara pomeni osel. Kdorkoli živi po telesnem pojmovanju življenja, yasyātma-buddhiḥ kuṇape tri-dhātuke... Telesni koncept življenja je namenjen živalim. Pes ne ve, da ni to telo in da je čista duša. Ampak človek, če je izobražen, potem lahko razume da ni to telo, da je drugačen od tega telesa. Kako lahko razumemo, da smo drugačni od tega telesa? To je tudi zelo poenostavljena metoda. Tukaj boste našli v Bhagavad-gīti, rečeno je,
- dehino 'smin yathā dehe
- kaumāraṁ yauvanaṁ jarā
- tathā dehāntara-prāptir
- dhīras tatra na muhyati
- (BG 2.13)
Dehinaḥ... Asmin dehe, v tem telesu, kot je duša, dehī... Dehi pomeni lastnik tega telesa. Jaz nisem to telo. Če me vprašate, "Kaj..." Tako kot včasih vprašamo otroka,"Kaj je to?" Bo rekel,"To je moja glava." Podobno, če me kdo vpraša, kdorkoli, "Kaj je to?" Kdorkoli bo rekel, "To je moja glava." Nihče ne bo rekel, "Jaz sem glava." Če torej natančno analizirate vse dele telesa boste rekli, "To je moja glava, moja roka, moj prst, moja noga," ampak kje je ta "Jaz"? "Moje" se govori, kadar obstaja "Jaz". Ampak nimamo informacij o "Jaz" Enostavno imamo informacije o "Moje". Temu se reče nevednost. Cel svet je pod takim vtisom, da telo doživlja kot sebe. Še en primer lahko navedemo. Tako kot nekateri vaši sorodniki - na primer, da je moj oče umrl. Zdaj pa jokam: "O, očeta ni več. Očeta ni več." Če pa kdo reče: "Zakaj pravite, da očeta ni več? Tukaj leži. Zakaj se jočete? "Ne, ne, ne, to je njegovo telo. To je njegovo telo. Očeta ni več." Zato p o našem sedanjem dojemanju vidim tvoje telo, vi vidite moje telo, a nihče ne vidi dejanske osebe. Po smrti pa pride do pameti: "Oh, to ni moj oče, to je očetovo telo." Vidite? Tako po smrti postanemo inteligentni. Medtem ko pa živimo, smo v nevednosti. To je sodobna civilizacija. Medtem ko živimo... Tako kot ljudje imajo zavarovalno polico, da bi dobili nekaj denarja. Torej, denar se dobi po smrti, ne ko si živ. Včasih tudi ko si še živ. Torej, moja poanta je, da dokler živimo, smo v nevednosti. Ne vemo "Kaj je moj oče, kaj je moj brat, kaj sem jaz." Ampak vsakdo je pod vtisom, "To telo je moj oče, to telo je moj otrok, to telo je moja žena." Temu se reče nevednost. Če preučite ves svet, bo vsakdo dokler je živ dejal: "jaz sem Anglež," "sem Indijec," "sem Hindujec," "sem Musliman." Če ga vprašate, "Pa ste res to?" Ker je to telo hindujsko, muslimansko, ali krščansko, ker je nastalo po nesreči, v druži hindujcev, muslimanov, ali pa je telo rojeno v določeni državi, zato potem rečemo, "sem Indijec," "sem Evropejec," "jaz sem to," "jaz sem tisto." Ampak ko je telo mrtvo, takrat rečemo, "Ne, ne. osebe, ki je bila v tem telesu, ni več. To je drugačna stvar."