SL/Prabhupada 0594 - Duhovne duše ne moremo izmeriti z materialnimi orodji
Lecture on BG 2.23 -- Hyderabad, November 27, 1972
Torej opredelitev po negaciji. Neposredno ne moremo ceniti, kaj je tisti duhovni drobec, delček, ki je znotraj tega telesa. Ker je dolžino in širino te duhovne duše nemogoče meriti z našimi materialnimi instrumenti, čeprav znanstveniki pravijo, da jo lahko izmerimo. Kakorkoli že, tudi če je to mogoče, najprej, moraš vedeti, kje se nahaja duša. Nato jo lahko poskusite izmeriti. Kot prvo je niti ne vidite. Ker je zelo, zelo majhna, en deset tisoči del konice lasu. Torej,ker jo s svojim eksperimentalnim znanjem ne moremo videti,je ne cenimo. zato Krišna opisuje obstoj jaza, duše negativno: Ni to." Včasih, ko ne moremo razumeti, je dana razlaga: "Ni to." Če ne znam izraziti, kaj je, potem lahko negativno izrazimo, da "ni to." Torej, kaj je to "ni to"? "Ni to" je, da "Ni materialno." Duhovna duša ni materialna. Imamo pa izkušnje z materialnimi stvarmi. Kako potem razumeti, da gre za negativno? To je razloženo v naslednjem verzu, da je nainaṁ chindanti śastrāṇi (BG 2.23). Duhovne duše ne morete razrezati z nobenim orožjem, nožem, mečem ali bodalom. To ni mogoče. Nainaṁ chindanti śastrāṇi. Filozofija Māyāvāda pravi, da sem "Brahman. Zaradi svoje iluzije čutim, da sem ločen. Sicer sem pač eno. " Toda Kṛṣṇa pravi, da mamaivāṁśo jīva-bhūtaḥ (BG 15.7). Ali to pomeni, da smo od celotne duše ta delček ločili z rezanjem na koščke? Ne. Nainaṁ chindanti śastrāṇi (BG 2.23). Ni ga mogoče razrezati na koščke. In potem? Potem je odgovor, da je duhovni delček duše večen. Ne da ga je māyā ločila. Ne. Kako je to mogoče? Ker ga ni mogoče razrezati na koščke.
Če rečem ... Tako kot navajajo argumente: ghaṭākāśa-poṭākāśa, da "Nebo je znotraj lonca in nebo je zunaj lonca, zaradi stene lonca je nebo znotraj lonca ločeno. " Toda kako ga je mogoče ločiti? Ni ga mogoče razrezati na koščke. Za argument ... Pravzaprav smo zelo, zelo majhni delci, molekularni deli duha. Torej ... In večno so del. Pa ne tako,da so po naključju da potali delci, kasneje pa se spet lahko združijo. Lahko se združijo vendar ne na homogen, zmešan način. Ne. Tudi če je združena, duša ohranja svoj ločen obstoj. Tako kot zelena ptica, ko vstopi v drevo, zdi se, da je ptica zdaj združena z drevesom, vendar to ni res. Ptica ohranja svojo identiteto znotraj drevesa. To je zaključek. Čeprav sta drevo in ptica zelena, se zdi, da je ptica zdaj združena z drevesom, Ta združitev še ne pomeni, da sta ptica in drevo postala eno. Ne. Zdi se, da je tako. Ker sta oba iste barve, se zdi, da ..., ni več ptice. A to ni dejstvo. Ptica je ... Podobno smo individualna duhovna duša. Kakovost je, recimo, zelenost, ko se človek združi v Brahmanov sij, živo bitje ne izgubi svoje identitete. In ker ne izgubi identitete in ker je živo bitje po naravi radostno, ne more več dni ostati v brezčutnem Brahmanovem siju. Ker mora iskati radost. To veselje pomeni raznolikost.