SL/Prabhupada 0756 - Sodobno izobraževanje ne daje pravega znanja
Lecture on SB 6.1.10 -- Honolulu, May 11, 1976
Torej, vidimo, da je guru, Śukadeva Gosvāmī, testiral Parīkṣita Mahārājo, in očitno je kralj uspešno opravil testiranje, saj je zavrnil postopek suhoparne osvoboditve. To je inteligentno. V trenutku je rekel, "Guru, kaj naj bi bilo to?" Zavrnil je. Zavrnil je postopek suhoparne osvoboditve, ker slednji vsebuje plodonosno aktivnost, karmo. Karma, če storiš neko grešno dejanje, potem te nekdo drug, druga karma, kaznuje. Tu je torej rečeno... Ena karma ne more biti izničena z drugo karmo. Karma pomeni aktivnost. Nadaljujejo, sprejemajo sklep za sklepom in zakon za zakonom, vendar stvari ostajajo enake. Ničesar ne spremenijo. Zato tega ne moremo odpraviti na tak način. Karmaṇā karma-nirhāra (SB 6.1.11). Zatem Śukadeva Gosvāmī predlaga raven špekulativnega znanja. Ko tatova, ki redno izvaja kazniva dejanja, tudi po večkratnem kaznovanju ne uspejo spreobrniti, kaj je potem ustrezna rešitev? To je vimarśanam, primer špekulativnega znanja. Napreduje od karma-kāṇḍe do jñāna-kāṇḍe in reče prāyaścittaṁ vimarśanam (SB 6.1.11): prava osvoboditev je polna znanja. Potrebno je priti do znanja.
Če ne pridobimo znanja... V sodobnem izobraževalnem sistemu ni pravega znanja. Pravo znanje se začne z Bhagavad-gīto. Tisti, ki so prebrali Bhagavad-gīto, primarno razumevanje, s katerim je bil poučen Arjuna... Ko je bil zmeden in je postal Kṛṣṇov učenec, śiṣyas te 'haṁ śādhi māṁ prapannam (BG 2.7): "Kṛṣṇa, prenehajva s tem prijateljskim pogovorom. Prenehajva s tem prijateljskim pogovorom. Zdaj bi rad postal Tvoj učenec. Prosim Te, pouči me." Pri prvi lekciji ga je Kṛṣṇa oštel. Aśocyān anvaśocas tvaṁ prajñā-vādāṁś ca bhāṣase (BG 2.11): "Nimaš nikakršnega znanja." Gātāsun agatāsūṁś ca nānuśocanti paṇḍitāḥ: "Govoriš kot paṇḍita, čeprav nisi paṇḍita." Posredno mu je rekel, "Neumen si," saj nānuśocanti, "Tovrstnega načina razmišljanja učenjaki ne podpirajo." To pomeni, da "Nisi učen človek." V takem stanju smo tudi v sedanjosti. Vsi si mislijo, da so zelo vzvišeni, izobraženi, v resnici pa so bedaki številka ena. To se dogaja, ker ni osnovnega znanja. Tudi Sanātana Gosvāmī je, ko se je približeval Caitanyi Mahāprabhuju, rekel isto stvar. Pravzaprav je bil... Bil je premier. Bil je velik učenjak sanskrta in urduja - v tistih časih je bil urdu pomemben, ker je bila vlada mohamedanska. Modro pa si je mislil, "Označujejo me za velikega učenjaka, ampak kakšen učenjak sploh sem?" To je vprašal Caitanyo. Grāmya vyavahāre kahaye paṇḍita satya kari māni, āpanāra hitāhita kichui nāhi jāni: "Moj dragi Gospod Caitanya Mahāprabhu, množica pravi, da sem M.A., Ph.D., D.A.C. in tako naprej. Sem velik učenjak. Toda čeprav sem tako velik učenjak, ne vem, kdo sem in kaj je moj življenjski cilj." Samo poglejte. Vprašajte kateregakoli tako imenovanega učenjaka "Kaj je življenjski cilj?" Ne bo znal odgovoriti. Zanj je življenjski cilj isti kot pri psu: jesti, piti, se veseliti, uživati in umreti. To je vse. Kje je tu izobraženost? Tu ni izobraženosti. Prava izobraženost je drugačna: zavedati se je potrebno svojega položaja in delovati v skladu z njim.