SL/Prabhupada 0862 - Če ne spremenite družbe, kako lahko ustvarite socialno blaginjo



750521 - Conversation - Melbourne

Direktor: Samo da pazimo na tiste, ki so v težavah. To je naša politika.

Prabhupāda: No, vsi so v težavah.

Direktor: Oprostite?

Prabhupāda: Trenutno so celo ministri v težavah.

Direktor: Da, vendar to ni naša naloga. Vsi so v težavah. (smeh)

Prabhupāda: "Zdravnik, zdravi sebe." Vidiš? Oni so tudi pijanci, oni so tudi ženskarji, mesojedci in igrajo igre na srečo, to je vse. Treba jih je popraviti.

Direktor: Ampak pri tem si ne morete pomagati. Ta družba ... Morate iti in spremeniti družbo, potem nam družba reče, naj ravnamo drugače.

Prabhupāda: Ne, ne. Če ne spremenite družbe, kako lahko ustvarite socialno blaginjo? Če jih ohranite takšne, kot so, kje je potem vprašanje blaginje?

Direktor: Besedi dajte drugačno razlago.

Prabhupāda: Inter ... Kako za ...? Jaz ne ...

Direktor: Ali me razume?

Prabhupāda: V bistvu mora biti človek prvovrstni idealen človek. To je zaželjeno.

Direktor: Zato je to tako zelo težko. Delati morate sami in, morate videti, da ste primerni za delo. Če lahko prepričate dovolj ljudi, da ...

Prabhupāda: Ne, ne. Naš program ni mnenje večine. Izvedeli ste za napako pri nas.

Direktor: Kaj?

Prabhupāda: Ugotovili ste kaj je naša napaka.

Direktor: Ne vidim nobene napake.

Prabhupāda: Potem se ne morete strinjati. Ko pa vidite, da je vse lepo, kako tega ne boste sprejeli? Razen če ste pristranski.

Direktor: Seveda sem pristranski. Vzgojen sem bil drugače.

Prabhupāda: Da. Tako kot naš ...

Direktor: Tako kot ste vi pristranski do mojega življenja.

Prabhupāda: Ne, nismo pristranski. Pravimo, tako kot ... Nismo pristranski. Dovoljujemo. Pravimo, da če želite biti prvovrstni človek, potem ne smete opravljati grešnih dejavnosti. To je naša propaganda.

Direktor: Ampak jaz kot javni uslužbenec nisem tukaj, da bi spreminjal družbo.

Prabhupāda: Toda tudi mi smo javni. Spadamo v javnost. Tudi ti moraš postati naš služabnik.

Direktor: Da. Kaj?

Prabhupāda: Javni smo, člani javnosti. Torej bi moral postati tudi naš služabnik, če si javni uslužbenec.

Direktor: Javni uslužbenec je v naši filozofiji človek, ki služi ministru, ki ga izvoli ljudstvo, in na ta način služi javnosti. In kar se bo javnost odločila, bo ravnal v skladu s tem.

Prabhupāda: Zato reformiramo javnost.

Direktor: Ja, to mislim.

Prabhupāda: Izberejo človeka...

Direktor: Ko reformirate javnost, nam bodo rekli, naj ravnamo drugače.

Prabhupāda: Da. Torej javnost izbere predsednika Nixona, in postali so vznemirjeni, spet ga odstavite. To se dogaja.

Direktor: Da, ampak tako deluje družba. Želeti morate, da se družba spremeni in mi se moramo spremeniti. Delam samo tisto, kar sem pozvan. V nasprotnem primeru izgubim službo.

Prabhupāda: Ne, če dejansko želite delati na socialnem varstvu, morate sprejeti to standardno formulo. In če si izmišljate po svoje, to nikoli ne bo uspelo.

Direktor: Popolnoma ... Morda se strinjam vami, da če bomo vsi Kṛṣṇa ...

Prabhupāda: Ne vsi. Mi ne ...

Režiser: Potem bi bili ... potem bi socialno varstvo pomenilo nekaj drugega.

Prabhupāda: Tako kot mi predlagamo tukaj. Jaz ne predlagam- Kṛṣṇa pravi- , da mora biti človek miren. Torej, kako postati miren? Če je njegov um vedno vznemirjen, kako lahko postane miren?

Direktor: Povsem prav imate.

Prabhupāda: To je torej skrivnost uspeha. Želiš narediti ljudi mirne, a ne veš, kako ga narediti mirnega. Zato morate to sprejeti ...

Direktor: Ja, imate konkurenčno družbo.

Prabhupāda: Pravimo, da prepevajte Hare Kṛṣṇa, tukaj jejte razkošno, živite tukaj udobno in postanete mirni. Zagotovljeno je. Če se kdo, tudi norec, strinja s temi tremi načeli, da naj poje mantre Hare Kṛṣṇa, vzeme kakršno koli dobro hrano, ki jo pripravimo, vzeme, in živi mirno, on bo miren.