SL/Prabhupada 0913 - Krišna nima preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Zato je večen
730420 - Lecture SB 01.08.28 - Los Angeles
Osvoboditev je torej vsem dostopna. Samaṁ carantam. Kṛṣṇa ne pravi: "Ti pridi k Meni. Ti bodi osvobojen." Ne. Vsem je dostopen. Pravi: sarva-dharmān parityajya mām ekaṁ śaraṇaṁ vraja (BG 18.66). Govori vsem. Ne pa samo Arjuni. Govori vsem. Bhagavad-gītā ni izgovorjena samo za Arjuno. Arjuna je neke vrste naslovnik. Toda izgovorjena je za vsakogar, za vsa človeška bitja. Moramo jo torej izkoristiti. Samaṁ carantam. Ni pristranski: "Ti postani..." Prav kot sonce. Sonce ni pristransko: "Tu je revež, tam človek nizkega porekla in tam prašič. K njim že ne bom sijalo." Ne. Sonce je do vseh enako. Morate pa ga izkoristiti. Sonce vam je dostopno, če pa zaprete vrata in želite živeti v nepredušni temi, je to vaša odločitev.
Prav tako je Kṛṣṇa povsod. Kṛṣṇa je za vse. Kṛṣṇa vas je pripravljen sprejeti takoj, ko se Mu predate. Samaṁ carantam. Ni omejitev. Kṛṣṇa pravi: māṁ hi pārtha vyapāśritya ye 'pi syuḥ pāpa-yonayaḥ (BG 9.32). Delajo razlike, da je nekdo pripadnik nižjega, drug pa višjega razreda. Kṛṣṇa pa pravi: "Celo če je nekdo pripadnik tako imenovanega nižjega razreda, to ni pomembno. Če se Mi preda, je prav tako primeren za odhod, za vrnitev nazaj domov, nazaj k Bogu." Samaṁ carantam.
Je večni čas. Vse se dogaja v določenem času. Čas... Pri času poznamo preteklost, sedanjost in prihodnost. To je relativno. O tem smo že govorili. Preteklost, sedanjost in prihodnost so relativni izrazi. Preteklost, sedanjost in prihodnost male žuželke se razlikujejo od moje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Relativen izraz. Prav tako se Brahmova preteklost, sedanjost in prihodnost razlikujejo od moje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Kṛṣṇa pa nima preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Torej je večen. Preteklost, sedanjost in prihodnost imamo zato, ker menjamo telesa. Zdaj imamo to telo... Ima datum nastanka. Na ta in ta datum smo se rodili svojemu očetu in materi. Zdaj bo to telo nekaj časa obstajalo. Zraslo bo. Naredilo bo nekaj stranskih proizvodov. Nato se bo postaralo. Zatem se bo sključilo. Potem pa bo izginilo, z njim bo konec. Tega telesa ne bo več. Sprejeli boste drugo telo. S tem telesom bo konec. Z zgodovino tega telesa - preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo - bo konec. Potem sprejmete drugo telo. In preteklost, sedanjost in prihodnost se spet začnejo. Kṛṣṇa pa nima preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, ker ne menja Svojega telesa. To je razlika med nami in Kṛṣṇo.
Prav kot je Kṛṣṇa povedal Arjuni: "V preteklosti sem bogu Sonca povedal o filozofiji iz Bhagavad-gīte." Arjuna tega ni mogel verjeti. Arjuna je sicer vedel vse, a zavoljo našega poduka je vprašal: "Kṛṣṇa, sva vrstnika, rodila sva se ob približno istem času. Kako naj torej verjamem, da Si to filozofijo povedal bogu Sonca?" Odgovor se je glasil: "Moj dragi Arjuna, tudi ti si bil prisoten tam, a na to si pozabil. Jaz pa nisem. V tem je razlika." Preteklost, sedanjost in prihodnost so za osebe, ki pozabljajo. Za tistega, ki ne pozablja, ki ostane večen, pa ni preteklosti, sedanjosti, prihodnosti.
Kuntī zato Kṛṣṇo naziva kot večnega. Manye tvāṁ kālam. In ker je večen, īśānam, je popoln nadzornik. Kuntī pravi: manye, "Mislim..." Na podlagi Kṛṣṇovega vedenja je lahko razumela, da je Kṛṣṇa večen, da je Kṛṣṇa Vrhovni Nadzornik. Anādi-nidhanam. Anādi-nidhana... Nima niti začetka niti konca. Zato je vibhum.