SL/Prabhupada 0991 - Jugala-piriti: ljubezenski odnosi med Radho in Krišno
740724 - Lecture SB 01.02.20 - New York
Prav tako kot se gopīje, najvišje bhakte, posvečajo samo osrečevanju Kṛṣṇe. To je vse. Zato je Caitanya Mahāprabhu priporočal: ramyā kācid upāsanā vraja-vadhū-vargeṇa yā kalpitā (Caitanya-manjusa). Ne more biti boljšega načina čaščenja od čaščenja gopīj. Za nič se niso menile. Nekatere gopīje so bile zaposlene z gospodinjskimi opravili, nekatere so govorile s svojim možem, nekatere so skrbele za otroke, nekatere so grele mleko. Takoj, ko so zaslišale Kṛṣṇovo flavto, pa so vse pustile nedokončano. "Kam greš?" Mož, brat, oče: "Kam greš?" "Ne, ne bom se menila za njih. Tam je Kṛṣṇova flavta; zame ne obstaja nič drugega." To je predanost, najvišja, najbolj vzvišena. Caitanya Mahāprabhu… Caitanya Mahāprabhu je bil tako strog, da se Mu ženske niso smele preveč približati, ko so izkazale spoštovanje. To so morale narediti od daleč. Caitanya Mahāprabhu je bil kot sannyāsī tako strog. Seveda bi se morali po tem zgledovati, toda še posebej v vaši državi se tega ni mogoče striktno držati. Bi pa morali biti vsaj zelo previdni. Caitanya Mahāprabhu je bil torej tako strog - pa vendar slavi ljubezen gopīj do Kṛṣṇe.
Ljubezen gopīj torej ni nekaj običajnega. Je transcendentalna. Le zakaj bi jo sicer Caitanya Mahāprabhu cenil? Se spomnite, kako močno je Śukadeva Gosvāmī cenil kṛṣṇa-līle? Kṛṣṇa-līle niso nekaj običajnega. So duhovne. Kdor torej ni stanoviten v bhakti-yogi, ne bi smel poizkušati razumeti zabav gopīj s Kṛṣṇo. To bi bilo nevarno. Narottama dāsa Ṭhākura pravi:
- rūpa-raghunātha-pade hoibe ākuti
- kabe hāma bujhabo se jugala-pīriti
- (Lālasāmayī Prārthanā 4)
Jugala-pīriti: ljubezenske izmenjave med Rādho in Kṛṣṇo. Jugala, jugala pomeni "par"; pīriti pa "ljubezen". Narottama dāsa Ṭhākura, vzvišeni ācārya, je torej dejal: "Kdaj jih bom lahko razumel?" Ne pa: "Vse razumem." Ni rekel: "Vse razumem." In to je lepo. To je vijñānaṁ, bhagavat-tattva-vijñānaṁ. Zato moramo biti zelo previdni, da to znanost razumemo. Znanost pa lahko razumemo po milosti duhovnega učitelja. Zato Viśvanātha Cakravartī Ṭhākura pravi, yasya prasādād: v prvi vrsti poskušajte zadovoljiti svojega duhovnega učitelja. Zatem poskusite doumeti.
Gre torej za veliko znanost.
- Tad viddhi praṇipātena
- paripraśnena sevayā
- upadekṣyanti te jñānaṁ
- jñāninas tattva-darśinaḥ
- (BG 4.34)
To je postopek. Sprva se predajte: "Gospod, predajam se vam." "V redu." "Zdaj pa mi to ni več všeč." Kaj je to? Mar je to predaja: "Zdaj pa mi to ni več všeč"? To pomeni, da se niste predali. Predaja ne pomeni: "Zdaj se ti predajam in če me ne boš zadovoljil, če ne boš zadovoljil mojih čutov, mi to ne bo všeč." To ni predaja. Bhaktivinoda Ṭhākura je podal zelo dober primer predaje: psa. Zelo dober primer. Pes se popolnoma preda gospodarju. Celo če ga gospodar ubije, se ne upira. To je zgled.
- Vaiṣṇava ṭhākura, tomāra kukkura
- bhuliyā jānaha more.
"Vaiṣṇava ṭhākura, moj dragi, cenjeni duhovni učitelj, si najboljši Vaiṣṇava. Prosim, sprejmi me za svojega psička." To je predaja.
Prava predaja se torej začne:
- mayy āsakta-manāḥ pārtha
- yogaṁ yuñjan mad-āśrayaḥ
- (BG 7.1)
Āśrayah. Āśraya loiyā bhaje kṛṣṇa tāre nāhi tyāje (Narottama dāsa Ṭhākura). Tistega, ki vdano služi in se zateče k verodostojnemu duhovnemu učitelju, Kṛṣṇa nikoli ne bo zapustil. Sprejel ga bo. Āśraya loiyā bhaje kṛṣṇa tāre nāhi tyāge āra saba more akaraṇa(?). Drugi pa bodo zgolj zapravljali svoj čas, to je vse. To je torej bhagavad-bhakti-yoga. Ādau gurv-āśrayaṁ sad-dharma-pṛcchā, sādhu-mārga-anugamanam (Brs. 1.1.74).