SL/Prabhupada 0034 - Znanje sprejemamo od avtoritete

Revision as of 08:54, 9 June 2021 by Soham (talk | contribs)
(diff) ← Older revision | Latest revision (diff) | Newer revision → (diff)


Lecture on BG 7.1 -- Durban, October 9, 1975

Sedmo poglavje, "Znanje o Absolutu." Obstaja dvoje, absolutno in relativno. To je značilnost relativnega sveta. Tukaj ne moremo razumeti ene stvari brez druge. Takoj ko rečemo "Tu je sin," mora obstajati tudi oče. Takoj ko rečemo "Tu je mož," mora obstajati tudi žena. Takoj ko rečemo "Tu je sluga," pa mora obstajati še gospodar. Takoj ko rečemo "Tu je svetloba," mora obstajati tudi tema. To se imenuje relativen svet. Nekaj lahko razumemo zgolj s pomočjo drugega relativnega pojma. Vendar pa obstaja še en svet, ki se imenuje absolutni svet. Tam sta gospodar in služabnik enaka. Ni razlikovanja. Čeprav je eden gospodar in drugi sluga, vendar je njun položaj enak.

Sedmo poglavje Bhagavad-gite nam daje nekaj namigov o absolutnem svetu, absolutno znanje. Kako je možno priti do tega znanja, je izgovorjeno s strani Absolutne, Vsevišje Božanske Osebnosti, Kṛṣṇe. Kṛṣṇa je Absolutna Vrhovna Osebnost.

īśvaraḥ paramaḥ kṛṣṇaḥ
sac-cid-ānanda-vigrahaḥ
anādir ādir govindaḥ
sarva-kāraṇa-kāraṇam
(Bs. 5.1)

To je definicija Kṛṣṇe ki jo poda gospod Bramā v svoji knjigi znani pod imenom Bramā-saṁitā, zelo avtoritativna knjiga. Ta knjiga je bila najdena s strani Śrī Caitanya Mahāprabhuja v južni Indiji, in jo je predstavil svojim privržencem, ko se je vrnil iz svoje turneje po južni Indiji. Zato sprejemamo to knjigo, Brahma-saṁhitā, za zelo avtoritativno. To je naš proces pridobivanja znanja. Znanje sprejmemo od avtoritete. Vsi pridobijo znanje od avtoritete, ampak obča avtoriteta, ter naš proces sprejemanja avtoritete, pa je nekoliko drugačen. Naš proces sprejemanja posamezne avtoritete vključuje zahtevo, da tudi on sprejema svojo predhodno avtoriteto. Nihče ne more postati samoustvarjena avtoriteta. To ni možno. Potem je nepopolna. Ta primer sem dal že mnogokrat, kako se otrok uči od svojega očeta. Otrok vpraša očeta: "Oče, kaj je ta priprava?" in oče odvrne: Moj dragi otrok, imenuje se mikrofon." Tako otrok prejme znanje od svojega očeta: "To je mikrofon." In ko otrok reče nekomu drugemu: "To je mikrofon," je to pravilno. Čeprav je zgolj še otrok, vendar, ker je prejel znanje od avtoritete, je njegovo izražanje pravilno. Podobno, če tudi mi prejmemo znanje od avtoritete, potem četudi sem še otrok, je moje izražanje pravilno. To je naš proces pridobivanja znanja. Mi ne proizvajamo znanja. To je proces, naveden v Bhagavad-gīti v četrtem poglavju, evaṁ paramparā-prāptam imaṁ rājarṣayo viduḥ (BG 4.2). Ta paramparā sistem ...

imaṁ vivasvate yogaṁ
proktavān aham avyayam
vivasvān manave prāha
manur ikṣvākave 'bravīt
(BG 4.1)

Evaṁ paramparā. Torej absolutno znanje je mogoče pridobiti, ko ga slišimo od Absolutnega. Nobena oseba v relativnem svetu nas ne more seznaniti o absolutnem znanju. To ni mogoče. Tako pridobimo razumevanje glede absolutnega sveta, absolutnega znanja, od Vrhovne osebe, Absolutne osebe. Absolutna oseba pomeni anādir ādir govindaḥ (Bs. 5.1). Je izvorna oseba, vendar nima izvora; zatorej je absolut. Njega ne razumemo kot nekoga, čigar vzrok je nekdo drug. To je Bog. Torej, v tem poglavju je rečeno śrī bhagavān uvāca, Absolutna Oseba... Bhagavān pomeni Absolutna Oseba, ki ni odvisen od kogar koli drugega.