SL/Prabhupada 0100 - S Krišno smo večno povezani
Lecture on SB 6.1.8 -- New York, July 22, 1971
Smo torej večno v sorodstvu s Krišno. Trenutno je to zgolj pozabljeno, potlačeno. Posledično mislimo da nimamo nobene povezave s Krišno. Ampak to ni dejstvo. Ker mi smo sestavni delci Krišne, ta odnos je večen. Samo obuditi ga moramo. To je zavest Krišne. Zavest Krišne pomeni... Da smo sedaj v drugačni zavesti. Jaz mislim da sem Indijec. Nekdo drug misli: "Jaz sem Američan." Nekdo misli: "Jaz sem to, Jaz sem tisto." Ampak dejansko bi moralo biti: "Jaz sem od Krišne." To je zavest Krišne. "Jaz sem Krišnov." In v odnosih v zavesti Krišne, ker je Krišna od vseh, posledično postanem tudi jaz od vseh. Poskušajte razumeti. V indiji, sistem je takšen, da ko se deklica poroči s fantom, torej, v vaši državi, povsod, je isti sistem. Tako kot dečkov nečak pravi deklici "Teta." No, kako je postala teta? Ker je v odnosu s svojim možem. Pred poroko ni bila teta, ampak takoj ko je postala povezana s njenim možem, je možev nečak postal tudi njen nečak. Samo poskušajte razumeti ta primer. Podobno, če ponovno vzpostavimo naš odnos s Krišno, naš originalni odnos s Krišno in Krišna je za vse, potem postanem za vse. To je prava univerzalna ljubezen. Umetno, tako imenovano univerzalno ljubezen ni možno vzpostaviti razen v kolikor ste vzpostavili odnos s točko središča. Tako kot vi Američani. Zakaj? Ker ste rojeni na tej zemlji. Torej še en Američan je član vaše Države, ampak če postaneš nekaj drugega, potem nimaš nobenega odnosa z drugim Američanom. Torej moramo ponovno vzpostaviti naš odnos s Krišno. Potem bo vprašanje univerzalnega bratstva, pravičnosti, miru in blaginje rešeno. Drugače ni možnosti. Točka središča manjka. Kako lahko obstaja pravičnost in mir? To ni možno. Torej v Bhagavad-Giti je recept za mir podan. Recept za mir je, da razumemo, da je Krišna edini uživalec. Tako kot v tem templju, naša centralna točka je Krišna. Če kuhamo, je to za Krišno, ne da kuhamo za svoje potrebe. Navsezadnje, čeprav je res da bomo jedli prasādam, vendar ko kuhamo, ne razmišljamo, da kuhamo zase. Kuhamo za Krišno. Ko greste ven zbirat sredstva, ne gre za to, da ima oseba v kīrtana ekipi nek osebni interes. Ne. Oni zbirajo, ali delijo literaturo, za Krišno, da bi ljudje postali zavestni Krišne. In katerakoli sredstva so zbrana, so uporabljena za Krišno. Torej na ta način, ko smo strenirani v tem sistemu življenja, vse za Krišno, to je zavest Krišne. Ista stvar, kar počnemo, moramo početi. Enostavno moramo spremeniti zavest: "To počnem za Krišno in ne zase." Na ta način, če razvijemo zavest Krišne, potem dosežemo našo originalno zavest. Potem postanemo srečni. Razen v kolikor razvijemo našo izvorno zavest, smo ponoreli v različnih stopnjah. Vsi ki niso v zavesti Krišne, se bi ga moralo smatrati za norega, ker vse kar govori je na nivoju začasnega, prehodnega. Imelo bo konec. Ampak mi, kot živa bitja, mi smo večni. Torej začasne stvari nas ne zanimajo. Nas zanima večno, ker mi smo večni. In to večna tema je kako služiti Krišno. Tako kot ta prst, ki je sestavni del mojega telesa, ampak večna naloga prsta je kako služiti telo, to je vse. Tukaj, nima nobene druge naloge. In to je zdravo stanje prsta. Če ne more služiti celotnemu telesu, to je bolno stanje. Podobno, Krišna je večen, mi smo večni. Nityo nityānāṁ cetanaś cetanānām (Kaṭha Upaniṣad 2.2.13). To so navodila Ved. Vsevišji in večni Šri Krišna in mi smo tudi večni. Mi nismo vsevišji; mi smo podrejeni. Nityo nityānāṁ cetanaś cetanānām. On je vsevišje živo bitje in mi smo podrejena živa bitja. Eko bahūnāṁ yo vidadhāti kāmān. To eno živo bitje, eno večno bitje, On oskrbuje vse življenske potrebe mnoštvu ostalih večnih živvih bitij. Eko bahūnām, neomejeno število živih bitij. Ne moreš jih prešteti. Bahūnām. To je naš odnos. Torej, kot sestavni delček, moramo služiti Krišni, smo podrejeni. On oskrbuje vse za zadovoljitev naših potreb. On je Vsevišji oče. Takšno življenje je normalno življenje in svobodno življenje. Katerokoli drugo življenje, ki ni v skladu z zavestjo Krišne, je grešno življenje.