SL/Prabhupada 0167 - V Božjih zakonih ni napak
Lecture on SB 6.1.8-13 -- New York, July 24, 1971
Človeški zakoni upoštevajo le uboj človeka. Ubijalec mora biti ubit. Zakaj ne uboj živali? Žival je tudi živo bitje. Tudi človek je živo bitje. Če torej zakon za uboj človeka predvideva smrtno kazen, zakaj ne bi bila ista kazen predvidena tudi za uboj živali? Kaj je razlog za to? To so zakoni, ki jih je postavil človek in so pomanjkljivi. V zakonih, ki jih postavi Bog, pa ne more biti napak. In Božji zakon pravi, da če ubiješ žival, boš prav tako kaznovan kot če bi ubil človeka. To je Božji zakon. Za uboj ni opravičila. Da če ubiješ človeka si kaznovan, če pa ubiješ žival nisi kaznovan. To je izmišljotina. To ni popoln zakon. Popoln zakon. Zato je Gospod Jezus Kristus v Desetih zapovedih odredil: "Ne ubijaj". To je popoln zakon. Ne bi smeli tako razlikovati: "Človeka ne bom ubil, ampak bom ubil živali."
Obstajajo različne vrste pokor. Vedski zakoni pravijo, da če krava umre medtem ko je zavezana za vrat... Če krava ni varovana in na nek način umre ter ima okoli vratu vrv, potem mora lastnik krave opraviti določeno pokoro. Ker se predvideva, da je krava umrla zato, ker je bila zvezana z vrvjo, je treba opraviti pokoro. Če pa se krave in toliko drugih živali ubija prostovoljno, kakšna odgovornost je šele to? Zato se odvijajo vojne in je človeška družba podvržena ubijanju v množičnih pobojih. To je naravni zakon. Ne morete ustaviti vojne in nadaljevati s klanjem živali. To ni možno. Kot posledica klanja, se bodo dogajale mnoge nesreče. Masovno ubijanje. Kadar ubija Kṛṣṇa, ubija masovno. Če bi ubijal jaz, bi ubijal enega za drugim. Ampak ko ubija Kṛṣṇa, zbere vse morilce in jih ubije. Zato śāstre omenjajo pokoro. Tudi v vaši Bibliji je omenjena pokora, spoved, plačevanje kazni. Ampak zakaj ljudje potem ko se spokorijo, zagrešijo iste grehe še enkrat? To je potrebno razumeti.