SL/Prabhupada 0575 - So v temi in nevednosti
Lecture on BG 2.19 -- London, August 25, 1973
Torej, na jāyare na mriyate vā kadācit (BG 2.20). Kadācit pomeni kadarkoli, preteklost, sedanjost in prihodnost, kadācit. V preteklosti.To je že razloženo, v preteklosti smo obstajali, morda v drugem telesu. Sedaj obstajamo in tudi v prihodnje bomo še vedno obstajali, morda v drugem telesu. Morda pa tudi ne. Pravzaprav. Tathā dehāntara-prāptiḥ (BG 2.13), kajti, ko se bomo odpovedali temu telesu, bomo morali sprejeti drugo telo. Torej, to se dogaja. In nevednost nas brez znanja o sebi ohranja v nevednosti. Ta takoimenovani izobraževalni sistem, tako je vsepovsod po svetu, sploh ni nobeno izobraževanje. Ljudi še vedno puščajo v temi in v nevednosti, še posebej na zahodu se za to porabi zelo veliko denarja. Imajo denar, velike, velike srednje šole, ampak kakšen je rezultat? Vsi so bedaki in malopridneži. To je vse. Ker ne vedo. Nimajo pojma, kaj je jaz. In brez tega znanja ... Znanje pomeni samospoznanje, da nisem to telo, da sem duhovna duša. To je znanje. Znanje, kako jesti, kako spati, kako se braniti, kako uživati v spolnem življenju, na tone knjig je napisanih na to temo, to ni pravo znanje. To znajo celo mačke in psi. Mačke in psi nikoli ne berejo Freudove filozofije, ampak vedo, kako uživati v spolnem življenju.
Torej filozofija tega psa vam ne bo pomagala, da "imam to telo, in kako uživati v telesnem spolnem življenju. "To je pasja filozofija. Pes vse te stvari pozna. Vaša filozofija bi morala biti, kako se vzdržati spolnega življenja. To je znanje. Tapo divyam (SB 5.5.1). Tapasja. To človeško življenje je mišljeno za tapasjo, da se vzdržimo čutnega uživanja. To je znanje. Ne pa, kako uživati v spolnem življenju ali zadovoljevanju čutov. Mačke in psi to znajo brez izobrazbe in brez kakršne koli filozofije. Filozofija, pravṛttir eṣā bhūtānāṁ nivṛttis tu mahā-phalā. Pravṛtti, vsako živo bitje je dobilo to pravṛtti, to pomeni nagnjenost. Kakšna je ta nagnjenost? Čutno uživanje. Loke vyavāyāmiṣa-madya-sevā nityā hi jantor (SB 11.5.11). Jantuḥ pomeni živo bitje. Nitya, vedno ima nagnjenost, vyavāyāmiṣa-madya-sevā. Vyavāya. Vyavāya pomeni spolno življenje in āmiṣa pomeni jesti meso. Vyavāya āmiṣa, madya-sevā in opijanje. To so naravni nagoni vseh živih bitij, tudi med mravljami so te nagnjenosti prisotne. Tisti, ki so študirali ... Tudi mravlje se zelo rade opijajo. Zato imajo rade sladko. Sladkor pa pomeni opijanje. Najbržto vsi veste. Alkoholna pijača je narejena iz sladkorja. Sladkor fermentira s kislino, žveplovo kislino in se nato destilira. To je alkohol. Zato ni dovoljeno jesti preveč sladkih stvari.