SL/Prabhupada 0201 - Kako zaustaviti smrt: Difference between revisions

(Created page with "<!-- BEGIN CATEGORY LIST --> Category:1080 Slovenian Pages with Videos Category:Prabhupada 0201 - in all Languages Category:SL-Quotes - 1976 Category:SL-Quotes -...")
 
No edit summary
 
Line 7: Line 7:
[[Category:SL-Quotes - in USA, Baltimore]]
[[Category:SL-Quotes - in USA, Baltimore]]
<!-- END CATEGORY LIST -->
<!-- END CATEGORY LIST -->
<!-- BEGIN NAVIGATION BAR -- DO NOT EDIT OR REMOVE -->
{{1080 videos navigation - All Languages|Slovenian|SL/Prabhupada 0200 - Majhna napaka lahko pokvari celoten načrt|0200|SL/Prabhupada 0202 - Kdo, razen duhovnika, lahko ljubi bolj?|0202}}
<!-- END NAVIGATION BAR -->
<!-- BEGIN ORIGINAL VANIQUOTES PAGE LINK-->
<!-- BEGIN ORIGINAL VANIQUOTES PAGE LINK-->
<div class="center">
<div class="center">
Line 19: Line 22:


<!-- BEGIN AUDIO LINK -->
<!-- BEGIN AUDIO LINK -->
<mp3player>http://vaniquotes.org/w/images/760707CC.BAL_clip.mp3</mp3player>
<mp3player>https://s3.amazonaws.com/vanipedia/clip/760707CC.BAL_clip.mp3</mp3player>
<!-- END AUDIO LINK -->
<!-- END AUDIO LINK -->


Line 27: Line 30:


<!-- BEGIN TRANSLATED TEXT -->
<!-- BEGIN TRANSLATED TEXT -->
Želimo si znanja, toda veliko stvari nam je neznanih. Zato nas Sanātana Gosvāmī, s svojega stališča prakse, uči, da naj pristopimo k duhovnemu učitelju. Prilaga nam svoj primer: "Na ta način trpim." Po poklicu je bil minister, zato ni dvoma o njegovem trpljenju. Opravljal je pomembno delo. Ki ga je pojasnil, da grāmya-vyavahāre paṇḍita, tāi satya kari māni. Veliko je vprašanj, na katera nimam odgovora. Ni rešitve. Vseeno, ljudje govorijo, da sem zelo učen mož- to sprejemam, kot neumno. Nihče ni učen, razen v primeru, da obišče guruja. Tad-vijñānārthaṁ sa gurum evābhigacchet (MU 1.2.12). Po Vedah sodeč, če oseba želi biti učena, potem mora ta oseba oditi k priznanemu guruju, ne k tako zvanemu guruju.   
Želimo si znanja, toda veliko stvari nam je neznanih. Zato nas Sanātana Gosvāmī, s svojega stališča prakse, uči, da naj pristopimo k duhovnemu učitelju. Prilaga nam svoj primer: "Na ta način trpim." Po poklicu je bil minister, zato ni dvoma o njegovem trpljenju. Opravljal je pomembno delo. Ki ga je pojasnil, da grāmya-vyavahāre paṇḍita, tāi satya kari māni ([[Vanisource:CC Madhya 20.100|CC Madhya 20.100]]). Veliko je vprašanj, na katera nimam odgovora. Ni rešitve. Vseeno, ljudje govorijo, da sem zelo učen mož- to sprejemam, kot neumno. Nihče ni učen, razen v primeru, da obišče guruja. Tad-vijñānārthaṁ sa gurum evābhigacchet (MU 1.2.12). Po Vedah sodeč, če oseba želi biti učena, potem mora ta oseba oditi k priznanemu guruju, ne k tako zvanemu guruju.   


:tad viddhi praṇipātena
:tad viddhi praṇipātena
Line 33: Line 36:
:upadekṣyanti te jñānaṁ
:upadekṣyanti te jñānaṁ
:jñāninas tattva-darśinaḥ
:jñāninas tattva-darśinaḥ
:([[Vanisource:BG 4.34|BG 4.34]])  
:([[Vanisource:BG 4.34 (1972)|BG 4.34]])  


Guru je tisti, ki je videl absolutno resnico. To je definicija guruja. Tattva-darśinaḥ, tattva pomeni absolutno resnico in darśinaḥ, tisti, ki je to videl. Tako da je to gibanje, gibanje za zavest Krišne, ustanovljeno z namenom, da bi ljudje lahko videli absolutno resnico, jo razumeli, da bi ljudje lahko poznali probleme, ki jih prinaša življenje in da bi znali poiskati rešitve. Te stvari spadajo k naši tematiki. Materialne stvari niso stvar naše tematike, da bi, s tem, ko nekdo dobi avto, ali dobro stanovanje in dobro ženo, uspel rešiti vse svoje probleme. Ne. To ni rešitev problemov. Pravi problem je, kako zaustaviti smrt. To je pravi problem. Toda, ker je težavno govoriti o tem, ga nihče ne obravnava. "Ah, smrt - lepo, v miru bomo umrli." Toda nihče ne umre spokojno. Če vzamem v roke bodalo in rečem: "Sedaj umri spokojno" bo končana celotna spokojnost okoli tega. Oseba bo jokala. Torej, nesmiselno je, če nekdo reče: "Jaz bom v miru umrl." Nihče ne umre v miru, to ni mogoče. Tako da, smrt je problem. Prav tako kot rojstvo. Nihče, ki se nahaja v maternici svoje mame, ni miren. V utesnjenem, zračno produšnem prostoru, kjer je dandanes prisotna tudi tveganost, da te ubijejo. Tako da, tu ni govora o spokojnosti, rojstvu in smrti. Zatem starost. Jaz sem star in imam veliko težav. Tako da, starost in bolezni. Vsi imajo izkušnje, celo glavobol ti lahko povzroča težave. Pravi problem je ta: rojstvo, smrt, starost in bolezni. Izjava, ki jo je dal Krišna, je janma-mṛtyu-jarā-vyādhi duḥkha-doṣānudarśanam ([[Vanisource:BG 13.9|BG 13.9]]) Če si inteligenten, boš te štiri probleme življenja jemal kot zelo nevarne.  
Guru je tisti, ki je videl absolutno resnico. To je definicija guruja. Tattva-darśinaḥ, tattva pomeni absolutno resnico in darśinaḥ, tisti, ki je to videl. Tako da je to gibanje, gibanje za zavest Krišne, ustanovljeno z namenom, da bi ljudje lahko videli absolutno resnico, jo razumeli, da bi ljudje lahko poznali probleme, ki jih prinaša življenje in da bi znali poiskati rešitve. Te stvari spadajo k naši tematiki. Materialne stvari niso stvar naše tematike, da bi, s tem, ko nekdo dobi avto, ali dobro stanovanje in dobro ženo, uspel rešiti vse svoje probleme. Ne. To ni rešitev problemov. Pravi problem je, kako zaustaviti smrt. To je pravi problem. Toda, ker je težavno govoriti o tem, ga nihče ne obravnava. "Ah, smrt - lepo, v miru bomo umrli." Toda nihče ne umre spokojno. Če vzamem v roke bodalo in rečem: "Sedaj umri spokojno" bo končana celotna spokojnost okoli tega. Oseba bo jokala. Torej, nesmiselno je, če nekdo reče: "Jaz bom v miru umrl." Nihče ne umre v miru, to ni mogoče. Tako da, smrt je problem. Prav tako kot rojstvo. Nihče, ki se nahaja v maternici svoje mame, ni miren. V utesnjenem, zračno produšnem prostoru, kjer je dandanes prisotna tudi tveganost, da te ubijejo. Tako da, tu ni govora o spokojnosti, rojstvu in smrti. Zatem starost. Jaz sem star in imam veliko težav. Tako da, starost in bolezni. Vsi imajo izkušnje, celo glavobol ti lahko povzroča težave. Pravi problem je ta: rojstvo, smrt, starost in bolezni. Izjava, ki jo je dal Krišna, je janma-mṛtyu-jarā-vyādhi duḥkha-doṣānudarśanam ([[Vanisource:BG 13.8-12 (1972)|BG 13.9]]) Če si inteligenten, boš te štiri probleme življenja jemal kot zelo nevarne.  


Torej, oni nimajo znanja; zato se izogibajo teh vprašanj. Toda mi se jih resno lotevamo. Tu je razlika med ostalimi gibanji in gibanjem za zavestjo Krišne. Naše gibanje je v zvezi s tem, kako rešiti te probleme.
Torej, oni nimajo znanja; zato se izogibajo teh vprašanj. Toda mi se jih resno lotevamo. Tu je razlika med ostalimi gibanji in gibanjem za zavestjo Krišne. Naše gibanje je v zvezi s tem, kako rešiti te probleme.
<!-- END TRANSLATED TEXT -->
<!-- END TRANSLATED TEXT -->

Latest revision as of 08:20, 10 June 2021



Lecture on CC Madhya-lila 20.102 -- Baltimore, July 7, 1976

Želimo si znanja, toda veliko stvari nam je neznanih. Zato nas Sanātana Gosvāmī, s svojega stališča prakse, uči, da naj pristopimo k duhovnemu učitelju. Prilaga nam svoj primer: "Na ta način trpim." Po poklicu je bil minister, zato ni dvoma o njegovem trpljenju. Opravljal je pomembno delo. Ki ga je pojasnil, da grāmya-vyavahāre paṇḍita, tāi satya kari māni (CC Madhya 20.100). Veliko je vprašanj, na katera nimam odgovora. Ni rešitve. Vseeno, ljudje govorijo, da sem zelo učen mož- to sprejemam, kot neumno. Nihče ni učen, razen v primeru, da obišče guruja. Tad-vijñānārthaṁ sa gurum evābhigacchet (MU 1.2.12). Po Vedah sodeč, če oseba želi biti učena, potem mora ta oseba oditi k priznanemu guruju, ne k tako zvanemu guruju.

tad viddhi praṇipātena
paripraśnena sevayā
upadekṣyanti te jñānaṁ
jñāninas tattva-darśinaḥ
(BG 4.34)

Guru je tisti, ki je videl absolutno resnico. To je definicija guruja. Tattva-darśinaḥ, tattva pomeni absolutno resnico in darśinaḥ, tisti, ki je to videl. Tako da je to gibanje, gibanje za zavest Krišne, ustanovljeno z namenom, da bi ljudje lahko videli absolutno resnico, jo razumeli, da bi ljudje lahko poznali probleme, ki jih prinaša življenje in da bi znali poiskati rešitve. Te stvari spadajo k naši tematiki. Materialne stvari niso stvar naše tematike, da bi, s tem, ko nekdo dobi avto, ali dobro stanovanje in dobro ženo, uspel rešiti vse svoje probleme. Ne. To ni rešitev problemov. Pravi problem je, kako zaustaviti smrt. To je pravi problem. Toda, ker je težavno govoriti o tem, ga nihče ne obravnava. "Ah, smrt - lepo, v miru bomo umrli." Toda nihče ne umre spokojno. Če vzamem v roke bodalo in rečem: "Sedaj umri spokojno" bo končana celotna spokojnost okoli tega. Oseba bo jokala. Torej, nesmiselno je, če nekdo reče: "Jaz bom v miru umrl." Nihče ne umre v miru, to ni mogoče. Tako da, smrt je problem. Prav tako kot rojstvo. Nihče, ki se nahaja v maternici svoje mame, ni miren. V utesnjenem, zračno produšnem prostoru, kjer je dandanes prisotna tudi tveganost, da te ubijejo. Tako da, tu ni govora o spokojnosti, rojstvu in smrti. Zatem starost. Jaz sem star in imam veliko težav. Tako da, starost in bolezni. Vsi imajo izkušnje, celo glavobol ti lahko povzroča težave. Pravi problem je ta: rojstvo, smrt, starost in bolezni. Izjava, ki jo je dal Krišna, je janma-mṛtyu-jarā-vyādhi duḥkha-doṣānudarśanam (BG 13.9) Če si inteligenten, boš te štiri probleme življenja jemal kot zelo nevarne.

Torej, oni nimajo znanja; zato se izogibajo teh vprašanj. Toda mi se jih resno lotevamo. Tu je razlika med ostalimi gibanji in gibanjem za zavestjo Krišne. Naše gibanje je v zvezi s tem, kako rešiti te probleme.