SL/Prabhupada 0770 - Ljubim dušo. Atma-tattva-vit. In zakaj ljubim dušo? Ker ljubim Krišno

Prejšnja stran - Video 0769

Naslednja stran - Video 0771

Original Vaniquotes page in English

---

Load video

YouTube

YouTube might collect personal data. Privacy Policy

ContinueDismiss

Lecture on SB 2.1.1 -- Paris, June 9, 1974

Prabhupāda: Prav tako tudi v našem gibanju za zavest Kṛṣṇe ne govorimo kar o čemer koli. Govorimo preprosto o Kṛṣṇi. In o Kṛṣṇi lahko z zdajšnjim tempom govorimo vsaj sto let, pa naša zaloga še vedno ne bo izrabljena. Imamo tako veliko knjig. Kakršnokoli zalogo že imamo, bi, če bi neprestano brali in poskušali razumeti eno besedo iz Śrīmad-Bhāgavatama, že za to potrebovali sto let. To eno besedo janmādy asya yataḥ (SB 1.1.1), če jo poskusite razumeti, jo lahko razumete šele po stotih letih. Śrīmad-Bhāgavatam je tako dober. Nadaljujte z vsakodnevnim branjem. Našli boste... Śrīmad-Bhāgavatam in Bhagavad-gīto Vsak dan, in vedno bolj boste postali samospoznani, ātmavit, videli boste nov smisel, novo svetlobo. Śrīmad-Bhāgavatam je tako čudovit. Če preprosto berete Śrīmad-Bhāgavatam... Vidyā bhāgavatāvadhiḥ. Postanete učeni... Kje je meja učenja? Meja učenja je dosežena, ko razumete Śrīmad-Bhāgavatam. To je meja. Dokončna. Nobenega znanja več ne potrebujete. Zato se mu reče śrotavyādiṣu yaḥ paraḥ (SB 2.1.1). Vrhunski, prvorazredni.

Toda apaśyatām ātma-tattvaṁ gṛheṣu gṛha-medhinām (SB 2.1.2). Gṛhamedhi, večina se ne zaveda, da obstaja duša in da je duša večna. In dejansko hrepenimo po sreči. Po čigavi sreči? Po tem, da bi bila duša srečna. To je Kṛṣṇova sreča. Poskušamo zavarovati to telo. To telo nam je zelo všeč. Zakaj? Ker je v njem duša. Vsi to vedo. Takoj, ko v tem telesu ni več duše, je odvrženo. Odvrženo je na ulico. Nobenemu ni več mar zanj. Zamislimo si trupli lepega fanta in lepega dekleta, ki nekje ležita - kdo se briga za njiju? Toda dokler je v njiju duša, "O, kako lep, čudovit, tako lep, čudovit fant, dekle." Duša je pomembna.

Dejansko torej ne ljubimo tega telesa, saj je to isto telo prisotno tudi po smrti. Zakaj se torej takrat ne zmenimo več zanj? Zato, ker duše ni več... Torej ljubimo dušo. To je dejstvo. Temu se reče ātmavit, ātma-tattva-vit. In zakaj ljubimo dušo? Ker ljubimo Kṛṣṇo. Duša je delček Kṛṣṇe. Zakaj imamo torej tako zelo radi dušo? Ker je Kṛṣṇov delček. Zato imamo v prvi vrsti radi Kṛṣṇo. To je zaključek. In če ne ljubimo Kṛṣṇe, je to naše nenaravno stanje. Naravno stanje je, da ljubimo Kṛṣṇo. Zato poskušamo obuditi zavest Kṛṣṇe. Takoj, ko se nekdo ustali v zavesti Kṛṣṇe in začne ljubiti Kṛṣṇo, ne želi ljubiti ničesar drugega. Svāmin kṛtārtho 'smi (CC Madhya 22.42): "Zdaj sem popolnoma zadovoljen." V nasprotnem primeru imamo veliko vprašanj, veliko odgovorov; dokler ne dosežemo samospoznanja, bo naš čas zapravljen.

Torej mora ta kṛṣṇa-praśna, poizvedovanje o Kṛṣṇi, neprestano potekati. In vse odgovore lahko najdete v Bhagavad-gīti in Śrīmad-Bhāgavatamu. In preprosto preko vprašanj in odgovorov bo vaše življenje uspešno.

Najlepša hvala.

Bhakte: Jaya Prabhupāda.