SL/Prabhupada 0828 - Vsak, ki skrbi za svoje podrejene, je Guru: Difference between revisions

(Created page with "<!-- BEGIN CATEGORY LIST --> Category:1080 Slovenian Pages with Videos Category:Prabhupada 0828 - in all Languages Category:SL-Quotes - 1976 Category:SL-Quotes -...")
 
(Vanibot #0023: VideoLocalizer - changed YouTube player to show hard-coded subtitles version)
 
Line 8: Line 8:
<!-- END CATEGORY LIST -->
<!-- END CATEGORY LIST -->
<!-- BEGIN NAVIGATION BAR -- DO NOT EDIT OR REMOVE -->
<!-- BEGIN NAVIGATION BAR -- DO NOT EDIT OR REMOVE -->
{{1080 videos navigation - All Languages|English|Prabhupada 0827 - Acarya's Duty is to Point Out the Sastric Injunction|0827|Prabhupada 0829 - The Four Walls Will Hear You Chant. That is Sufficient. Don't be Disappointed|0829}}
{{1080 videos navigation - All Languages|Slovenian|SL/Prabhupada 0827 - Naloga ačarije je izpostaviti vedske zaključke|0827|SL/Prabhupada 0829 - Štiri stene vas bodo slišale manrati. To je dovolj. Ne bodite razočarani|0829}}
<!-- END NAVIGATION BAR -->
<!-- END NAVIGATION BAR -->
<!-- BEGIN ORIGINAL VANIQUOTES PAGE LINK-->
<!-- BEGIN ORIGINAL VANIQUOTES PAGE LINK-->
Line 18: Line 18:


<!-- BEGIN VIDEO LINK -->
<!-- BEGIN VIDEO LINK -->
{{youtube_right|udUuoLmuj_4|Vsak, ki skrbi za svoje podrejene, je Guru<br/>- Prabhupāda 0828}}
{{youtube_right|rBCaFrIGBsY|Vsak, ki skrbi za svoje podrejene, je Guru<br/>- Prabhupāda 0828}}
<!-- END VIDEO LINK -->
<!-- END VIDEO LINK -->



Latest revision as of 19:25, 3 August 2021



Lecture on SB 5.5.18 -- Vrndavana, November 6, 1976

Pradyumna: Prevod: "Kdor svojih varovancev ne more rešiti iz poti ponavljajočega se rojstva in smrti, nikoli ne bi smel postati duhovni učitelj, oče, mož, mati ali čaščen polbog."

Prabhupāda:

gurur na sa syāt sva-jano na sa syāt
pitā na sa syāj jananī na sa syāt
daivaṁ na tat syān na patiś ca sa syān
na mocayed yaḥ samupeta-mṛtyum
(SB 5.5.18)

Torej, v prejšnjem verzu je bilo razloženo: kas taṁ svayaṁ tad-abhijño vipaścid (SB 5.5.17). Skrbnik mora biti abhijñaḥ in vipaścit, zelo učen. Vlada, oče, guru, učitelj ali celo mož.. Smo namreč vodeni, vse vodi nekdo drug. To je družba. Ne pa mačke in psi. Mačke in psi na primer rodijo otroke in potem ne prevzamejo odgovornosti zanje. Psi tavajo po ulici; nihče ne zanje ne poskrbi. Človeška družba pa ne sme biti taka. Imeti mora odgovorne voditelje. Nekateri odgovorni voditelji so opisani tu. Prvi od vseh je guru. Tudi če sprejmete navadnega učitelja v šoli ali univerzi, se mu reče guru, transcendentalni guru pa je duhovni učitelj. Ne samo duhovni učitelj, temveč vsak, ki je sprejel mesto guruja, da bi učil druge, mora biti zelo učen, zelo odgovoren, vipaścit, abhijñaḥ. Abhijñātaḥ, to je odlika Vsevišnje Božanske Osebnosti. Kot je rečeno na začetku Śrīmad-Bhāgavatama, abhijñaḥ. Janmādy asya yataḥ 'nvayād itarataś ca artheṣu abhijñaḥ (SB 1.1.1). Upravitelj mora biti abhijñaḥ. Ista stvar je tu. Seveda ne moremo biti abhijñaḥ v taki meri kot Bog - to ni mogoče - toda majcena količine te abhijñātaḥ mora biti prisotna. Kje je sicer smisel, da postanemo...?

Prvo kot prvo, glede gurujev je rečeno, da je vsak, ki skrbi za svoje varovance, guru. Prvo načelo je, da ne smete postati guru, če se v popolnosti ne zavedate, kako rešiti svoje varovance iz poti rojstva in smrti. To je prvi kriterij. Ne pa: "Sem tvoj guru. Lahko ozdravim hudo bolečino v tvojem trebuhu." Tudi s takimi nameni hodijo h guruju. Običajno, ko ljudje hodijo h guruju, nevedneži hodijo k še enemu nevednežu. Kaj naj bi bilo to? "Gospod, imam nekakšno bolečino. Dajte mi prosim malo ashirvada, da bo moja bolečina pozdravljena." "Zakaj si sploh prišel sem, nevednež, da bi pozdravil bolečino v trebuhu? Lahko greš do kakšnega zdravnika ali pa vzameš kakšno tableto. Je to razlog, da prideš obiskat guruja?" Toda običajno pridejo h guruju in prosijo za blagoslov za neko materialno korist. So ničvredni in zato jim Kṛṣṇa da ničvrednega guruja. Radi bi bili prevarani. Ne vedo, kaj je namen obiskovanja guruja. Ne vedo. Ne vedo, kaj je težava našega življenja in zakaj bi morali oditi h guruju. Ne vedo. In tako imenovani guruji tudi izkoristijo to nevednost množice in se okličejo za guruja. To se dogaja. Guruji ne vedo, kaj so njihove odgovornosti in tudi nevedna javnost ne ve, s kakšnimi nameni bi morali oditi h guruju. To je težava.