SL/Prabhupada 0174 - Vsako živo bitje je Božji otrok
Lecture on SB 1.8.26 -- Los Angeles, April 18, 1973
Vsako živo bitje je božji otrok. Bog je Vrhovni Oče. Kṛṣṇa pravi: ahaṁ bīja-pradaḥ pitā. "Jaz sem oče, ki da seme za vsa živa bitja". Sarva-yoniṣu kaunteya (BG 14.4). "Vsa živa bitja so moji sinovi, ne glede na to kateri življenjski vrsti pripadajo." To je dejstvo. Vsa živa bitja smo božji sinovi. Ampak na to smo pozabili. Zato se prepiramo. Bratje v dobri družini se ne želijo prepirati, saj se zavedajo, da bo oče priskrbel hrano za vse. Podobno, če postanemo zavestni Boga, če postanemo zavestni Kṛṣṇe, se bodo vsi prepiri končali. "Jaz sem Američan, jaz sem Indijec, jaz sem Rus, jaz sem Kitajec." Vseh teh nesmiselnih prerekanj bo konec. Gibanje za zavest Kṛṣṇe je res lepo. Kakor hitro bodo ljudje postali zavestni Kṛṣṇe, se bodo vsi prepiri - politični, nacionalni - nemudoma končali. Ker bodo ljudje prišli do prave zavesti, da vse pripada Bogu. Kakor imajo otroci v družini pravico izkoristiti ugodnosti od očeta, na podoben način, če smo vsi sestavni delci Boga, če smo vsi Njegovi otroci, potem imamo vsi pravico do uporabe očetove lastnine. Ta pravica pa ne pripada samo ljudem. Bhagavad-gītā pravi, da ta pravica pripada vsem živim bitjem. Ne glede na to ali živijo v telesu živali, drevesa, ptice, zveri ali insekta. To je zavest Kṛṣṇe. Ne razmišljamo na način: "Samo moj brat in jaz sva dobra. Vsi ostali pa so slabi." Takšne omejene in popačene zavesti ne prenesemo in jo zavračamo. Razmišljamo na način: paṇḍitāḥ sama-darśinaḥ (BG 5.18). V Bhagavad-gīti boste našli:
- vidyā-vinaya-sampanne
- brāhmaṇe gavi hastini
- śuni caiva śva-pāke ca
- paṇḍitāḥ sama-darśinaḥ
- (BG 5.18)
Tisti, ki je paṇḍita, ki ima resnično znanje, vidi vsa živa bitja na isti ravni. Zato so vaišnave tako sočutni. Lokānāṁ hita-kāriṇau. S svojim delom lahko v resnici koristijo človeški družbi. Vidijo oziroma čutijo, da so vsa živa bitja sestavni delci Boga, ki pa so na tak ali drugačen način padla v stik s tem materialnim svetom in glede na različno karmo privzela različne vrste teles. Tisti, ki imajo resnično znanje, paṇḍite, ne delajo razlik: "To je žival, ki jo je potrebno peljati v klavnico in to je človek, ki bo to žival pojedel." Ne. Človek, ki je v resnici zavesten Kṛṣṇe, je prijazen do vseh. Zakaj bi ubijali živali? Zato je eno izmed naših načel "brez uživanja mesa". Mesa ne morete uživati. Ljudje pa nas nočejo slišati. Mislijo si: "Kakšne neumnosti so to? To je naša hrana. Zakaj tega ne bi jedel?" Ker so edhamāna-madaḥ (SB 1.8.26), opiti malopridneži, pravih dejstev nočejo slišati.