SL/Prabhupada 0204 - Dobivam gurujevo milost. To je Vani
Morning Walk -- July 21, 1975, San Francisco
Prabhupāda: Moraš se družiti z obema. Guru-kṛṣṇa-kṛpāya pāya bhakti-latā-bīja (CC Madhya 19.151). Obe, tako gurujeva kot Krišnina kṛpā, morata biti združeni. Potem boš to dobil.
Jayādvaita: Zelo smo zavzeti pri pridobivanju gurujeve kṛpā.
Prabhupāda: Kdo je?
Jayādvaita: Mi vsi smo, vsi mi.
Prabhupāda: Ja. Yasya prasādād bhagavat-prasādaḥ. Če dobiš gurujevo kṛpā, potem avtomatsko prejmeš tudi Krišnino.
Nārāyaṇa: Śrīla Prabhupāda, do gurujeve kṛpā prideš le s tem, ko zadovoljiš duhovnega učitelja?
Prabhupāda: Kako drugače?
Nārāyaṇa: Oprostite?
Prabhupāda: Na kateri drugi način bi to lahko dosegli?
Nārāyaṇa: Torej, tisti učenci, ki vas nimajo priložnosti videti ali govoriti z vami...
Prabhupāda: O tem je govoril, vāṇī in vapuḥ. Čeprav ne vidiš njegovega telesa, lahko upoštevaš njegove besede, vāṇī.
Nārāyaṇa: Toda, Śrīla Prabhupāda, kako učenci vedo, da vas delajo srečnega?
Prabhupāda: Če dejansko slediš gurujevim besedam, to pomeni, da je guru zadovoljen s tabo. In če temu ne slediš, kako je guru potem lahko srečen?
Sudāmā: Ne le to, tudi milost se razširi vsepovsod in če to izkoristimo, potem bomo začutili rezultat tega.
Prabhupāda: Ja.
Jayādvaita: Če imamo zaupanje v gurujeve besede, potem bomo avtomatsko to izpolnjevali.
Prabhupāda: Ja. Moj guru Mahārāja je leta 1936 zapustil telo, sam sem začel z gibanjem leta 1965, trideset let zatem. Torej? Dobivam gurujevo milost. To je vāṇī. Čeprav guru ni fizično prisoten in ti slediš vāṇī, potem dobivaš pomoč.
Sudāmā: Torej, vse dokler učenec sledi gurujevim inštrukcijam, ne moremo govoriti o ločitvi.
Prabhupāda: Ne. Cakhu-dān dilo jei... Kaj je to, naslednji?
Sudāmā: Cakhu-dān dilo jei, janme janme prabhu sei.
Prabhupāda: Janme janme prabhu sei. Torej, kje je tu ločitev? Tisti, ki ti je odprl oči, ostaja tvoj prabhu rojstvo za rojstvom.
Paramahaṁsa: Nikoli ne čutiš občutka ločitve od svojega duhovnega učitelja?
Prabhupāda: To ti ni treba postavljati pod vprašaj.